Kako onemogočiti kontroverznemu, a čedalje bolj priljubljenemu portalu, da prek socialnih omrežij in tehnologije razširja svoj vpliv in zastruplja milijone ljudi z dvomi, teorijami zarote, lažnimi informacijami ali celo sovražnim govorom? Je takšna uredniška politka še vedno del svobode tiska, ali pa pomeni njeno zlorabo, zato je cenzura, ki so si jo v teh dneh privoščili Facebook, Apple in Youtube, korak v napačno smer, ki lahko prinese negativne posledice za odprt in svoboden medijski prostor.
Da so ravno Apple, Facebook in Youtube proti priljubljenemu portali Infowars.com sprožili silovito ofenzivo, ki v medijskem svetu doslej nima primerjave, morda niti ni naključje. Že se namreč pojavljajo ugibanja o dejanskih razlogih za cenzuro oziroma ukinitev Infowarsovih aplikacije (Apple), video kanalov (Youtube) oziroma socialnega omrežja (Facebook). Eden izmed možnih odgovorov je lahko nelagodje mainstream medijev in tradicionalnih politično-ekonomskih elit, da bi takšen out-of-the-box portal lahko pridobil preveč simpatij ali celo vpliva med ljudmi - sploh med mlajšimi generacijami, ki jih centri moči ne morejo doseči s tiskom ali televizijo, saj to že dolgo niso mediji, ki bi zanimali mlajše generacije. Takšna razlaga se zdi racionalna, sploh če imamo pred očmi pogosto hudo provokativne zgodbe, ki jih objavlja Infowars o različnih političnih, mednarodnih, ekonomskih, finančnih in drugih spletkah. Ena izmed njegovih klasičnih tem je 11. september, za katerega trdijo, da je bil vladna zarota. Ne glede na dejstvo, da podobno misli tudi večina Evropejcev (da o Slovencih ne govorimo), pa je takšno mnenje v Združenih državah očitno postalo "politično nekorektno". Portal Infowars je sicer znan, da ne da kaj dosti na politično korektnost. Precej pomembnejše je vprašanje glede vsebin, ki se pojavljajo na tem portalu. Koliko je v njih resnice, koliko pa lažnih novic, je praktično nemogoče ugotoviti, še posebej v času, ko so tudi mainstream mediji izgubili precej ugleda in kredibilnosti z razširjanjem izmišljenih novic ali pa brezsramnim političnim agitiranjem. V tem kontekstu so očitki na račun Infowars oziroma Alexa Jonesa relativni.
Portal Infowars je pred skoraj dvajsetimi leti ustanovil teksaški radijski voditelj Alex Jones, naj bi bil po mnenju mainstream medijev in demokratske elite ravno to: gojišče problematičnega novinarstva, obsedenega s teorijami zarote, sovražno razpoloženega do islama in nezakonitih priseljencev, nenaklonjenega feminizmu in kritičnega do popularne kulture. Skratka, nekaj, kar zajema pojem "skrajna desnica". Kljub tem utemeljenim ali neutemeljenim očitkom (v bistvu obtožbam) pa je Infowars postal eden najbolj branih spletnih portalov v ZDA - celo bolj bran od spletnega The Econonist ali revije Time. Je šlo to tako zelo v nos mainstream medijem, ki v teh dneh ne skrivajo zadovoljstva nad odločitvijo Appla, Facebooka in Youtubea, da tako portalu Infowars.com kot Alexu Jonesu, njegovemu lastniku in gonilni sili, onemogočijo nadaljnjo uporabo socialnih platform. Z drugo besedo, vrgli so ju dol in onemogočili z obrazložitvijo, da je to reakcija na sovražni govor, nadlegovanje in nestrpnost, ki ju širita portal in njegov šef. Tisto, kar je presnetljivo, je predvsem to, da je do cenzure prišlo ravno v Združenih državah, kjer je svoboda tiska že več kot 230 let nedotakljiva in z ustavo zagotovljena. Gre za ukrep, ki ni pogost. Pravzaprav se še ni zgodilo, da bi "cenzurirali" tako razširjen medij. Infowars ima namreč nekaj milijonov naročnikov na Youtubeu, kjer si je njegove videe doslej ogledalo že več kot 1.5 milijarde ljudi. Samo spletno stran Infowars mesečno obišče okoli 10 milijonov ljudi.

Oddaje Alexa Jonesa so svojevrstno ogledalo mainstream novinarstvu ...
Infowars oziroma njegov šef Alex Jones se zdaj sicer zgražata nad to najnovejšo obliko cenzuro in jo primerjata z nacističnimi prijemi v tridesetih letih 20. stoletja v Evropi, toda v resnci bi moral bii Jones dobre volje. Operacija proti njegovi spletni strani, ki so jo takorekoč kolektivno sprožili Youtube, Apple in Facebook, ima predvsem ekonomsko ozadje, kar pa seveda konkurenčni mediji skrbno prikrivajo. Aplikacija Infowars je namreč na Applu pred dnevi zavihtela na četrto mesto največkrat prenešenih aplikacij v Združenih državah; pred njo so bili le Twitter, News Break in Reddit. Čez nekaj dni se je Apple v imenu svoje poslovne oziroma uredniške politike odločil, da Infowarsove aplikacije ne bo več omogočal. Tisto, kar je zanimivo tudi zaradi časovnega sosledja, pa je to, da je Infowars za seboj pustil takšne medijske gigante, kakršni so Google News, CNN, Fox News, The New York Times in BBC. Apple je zdaj onemogočil Infowars, da se pojavlja na njegovi platformi, in sicer zaradi domnevnega kršenja njegovih pravil.
Prvi kamen je vrgel že spomlad CNN, ki je oglaševalce pozval, naj ne oglašujejo na Infwarsovem Youtube kanalu. Več ameriških superbrandov se je pozitivno odzvalo. Junija in julija se je spor med socialnimi omrežji in Jonesom stopnjeval, dokler ni 6. avgusta prišlo do kolektivne in skoraj simultane odločitve Youtubea, Appla in Facebooka, da odstranijo vso vsebino Inforwars in njegovega šefa Alexa Jonesa s svojih platform. S tem so se odprla vrata ugibanjem, kakšne posledice za svobod tiska in vesti bo še prinesla obsedenost s politično korektnostjo, za katero pa se bržkone skrivajo povsem konkretni ekonomsko-politični interesi.