Komentar

Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes se gledamo z njimi iz oči v oči

Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški aparat, v drugem koraku to opravi v njenem imenu cenzura, šele na koncu pa vstopi v igro aparat prisile. Sam sem se tega obilo nagledal.

12.08.2018 14:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Andrzej Wajda   Poljska   Wladyslaw Strzeminski   Katarzyna Kobro   paslika   Andre Gide   stalinizem

Gledamo golo stalinistično oblast na delu, svoj vsakdanji kruh si služi s svojimi dnevnimi morilskimi pohodi. Gledamo gladko površino ideološkega zavračanja in zaničevanja.

Menim, da nam primanjkuje bodočnosti, čeprav je resnica zagotovo nameščena nekje v globoki preteklosti. Tako je te dni v absolutnem zdaj. Predvsem menim, da svet ni večno vračanje istega, ponavljajo se nam predvsem intervali grotesknih zapletov. Osrednja protagonista zadnjega filma Andrzeja Wajde (1926-2016) z naslovom Paslika (Powidoki, vir) sta konstruktivista Wladyslaw Strzeminski (1893-1952) in njegova soproga Katarzyna Kobro (1898-1951), ki sta sodelovala v umetniškem krogu Aleksandra Rodčenka in Kazimirja Maleviča. Naj takoj zarežem v povrhnjico filma: umetnice Katarzyne Kobro ni v nobeni sekvenci filma, čeprav je vseprisotna v Wajdini pripovedi. Med drugim živi svoje filmsko življenje v telesu hčerke Nike, ki z nepojmljivo pojavnostjo odraslega otroka izraža najglobji protioblastni stud. Nika Strzeminski je v filmu zagotovo paslika matere Katarzyne Kobro.

 

Osrednji nagativec filmskega narativa je ministrstvo za kulturo oziroma kulturni minister, posledično pa umetniška akademija in muzej sodobne umetnosti, ki sta ju ravno Strzeminski in Kobrova soustanavljala kot del umetniške skupine RU (Revolucionarni umetniki). Če bi bil to samo film o geografiji boljševistične patologije, ga sploh ne bi imelo smisla komentirati, še posebej ne v kontekstu Wajdinega predzadnjega dela Walesa, človek upanja. Film Paslika* je več kot njegova poslovilna izjava.

 

 

 

 

Sam filmske funkcije razumem kot religiozno-eksperimentalne vektorje, usmerjene v abstrakcijo, ravno nasprotno od velikega filmskega naratorja Andrzeja Wajde. Po njegovem predzadnjem filmu Walesa, človek upanja si nisem znal predstavljati, da bi me lahko še kdaj pritegnil v svoj identifikacijski tok. Že dolgo nisem videl tako enoznačnega propagandnega filma, kot je Walesa, človek upanja, za razliko od njegovega ranega filma Kanal, ki me je še ne desetletnega dobesedno pretresel. Ves prestrašen sem se še nekaj dni spraševal, zakaj se je eden od osrednjih junakov filma, po tem, ko se je prebil do dnevne svetlobe, vrnil nazaj v kanalizacijski koridor.

 

Paslika nam dokazuje, da ni nujno, da v zaključku svoje umetniške biografije začne umetnik proizvajati samoreferenčni avtorski kič, žal v Wajdinem primeru celo ideološki kič. Ravno njegov film Paslika ga je odrešil poljskih katoliških kič promocij. Ker je Andrzej Wajda s filmom Paslika zaključil svoj opus, je več kot smiselno pogledati v njegov poslovilni nagovor:

 

V pretoku filmskega časa gledamo boljševistično oblast, ki načrtno uničuje umetnika in mu onemogoča, da bi lahko od svojega dela sploh živel. Tako umetnik počasi dviga po Jakobovi lestvi groze vse do točke, ko mora, da bi se prehranil, slikati propagandne panoje s Stalinovimi portreti. Do te mere ga partijska oblast poniža, da sprejme v roke tisto zadnje delo, ki bi si ga želel sprejeti abstrakcionistični umetnik, proizvajati mimetične portrete Stalina. Ko Strzeminskega dokončno odpustijo še iz ponižujoče suženjske službe, zaslišimo iz ust partijske psice: "Saj veste kako pravijo v komunizmu; kdor ne dela, naj ne je!" Pa ne moreš verjet, stalinistična žival ga potolče s stavkom: Kdor ne dela, naj ne je! V tem stavku gledamo v požiralnik požrešne in vulgarne oblasti, ki uveljavlja svojo moč samo zato, da bi lastno nomenklaturo prepeljala v območje obilja.

 

Ideološki mehanizmi uhajajo človeškosti - to je ta totalitarna, stalinistična ekonomija. Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes leta 2018 se gledamo z njimi iz oči v oči. 

 

 

 

 

Wajda je eden redkih filmskih umetnikov, ki premišljeno razporeja filmski jezik v odnosu do izgovorjenega besedišča v filmu, že v naslednjem koraku pa vidimo posledice tega odnosa. Gledamo golo stalinistično oblast na delu, svoj vsakdanji kruh si služi s svojimi dnevnimi morilskimi pohodi. Gledamo gladko površino ideološkega zavračanja in zaničevanja. Tako kot danes gledamo postpartijske volčje trope v bojih za osebne kapitalo-demonokratične interese.

 

Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški aparat, v drugem koraku to opravi v njenem imenu cenzura, šele na koncu pa vstopi v igro aparat prisile. Sam sem se tega obilo nagledal.

 

Minister za kulturo (transkript iz filma): "Ljudstvo ima pravico postavljati zahteve umetnikom, in ena od zahtev je, da je srž umetniškega dela, njegov namen in njegov smoter v tem, da služijo potrebam ljudstva. Zavrniti moramo umetnost formalistične brezidejnosti in cinizma. Umetnost, ki zagovarja brezidejnost, je sovražnik delavnega ljudstva." 

 

Wladyslaw Strzeminski (transkript iz filma): "Boriti se je treba za umetnost, ki najbolj ustreza času. Umetnost je laboratorij form! V umetnosti štejejo tisti, ki vtirajo pot k novim formam. Novi umetnosti ni treba strmeti h koristnosti, temveč k vzvišenosti."

 

V karakterju Wladyslava Strzeminskega gledamo strogo umetniško perspektivo. Gledamo ga v poslednjih dneh, ko je njegova pozicija že kanonizirana. Film spremlja njegovo dekonstrukcijo. Zato je najbolj pretresljiv trenutek v filmski pripovedi (ko je stalinistična baterija že prisilila vodstvo muzeja, da so umaknili umetnine Strzeminskega in Kobrove), ko so pleskarji prepleskali lepoto vseh lepot, ki jih je Poljska umetnost kadarkoli proizvedla.

 

Wladyslaw Strzeminski je bil navkljub temu, da sta mu manjkala tako roka kot noga, ki ju je izgubil med prvo svetovno vojno, umetniško realizirano bitje. V resnici je želel prenesti svoje znanje, svojo teorijo umetnosti na mlajše umetnike. Ne tako nepomemben detajl iz njegovega življenja: Wladyslaw Strzeminski je bi v umetniški šoli v Vitebsku asistent suprematistu prof. Kazimirju Maleviču.

 

Bil je eden tistih umetnikov, ki ni bil nikoli protisloven, ves čas je bil sam sebi in svoji umetniški teoriji dosleden. Neverjetno, na drugi strani pa, kot da se ne bi zavedal, da je v boljševiški proceduri žrtvovanja. Kot da bi se ta kleni komunist ne zavedal, da vedno nastopi čas bogostvarstva. Kot da si ni obetal evharistije. Menim, da je to tisto, kar je projeciral vanj veliki filmski umetnik Andrzej Wajda.

 

 

Poljska režiserska legenda, Andrzej Wajda (1926 - 2016)

 

 

Ponovimo pred koncem teksta: Rad bi vas opozoril na razliko besedne zveze revolucionarna umetnost, ki jo zastopa kulturni minister v filmu, in na besedno zvezo umetnost-revolucija, ki jo zastopa konstruktivist Wladyslaw Strzeminski. Ko ponižaš umetnost, začne v realnem vse pešati in na koncu propade. Takšna je ta zakonitost. Samo ljubezen je tista moč, ki vse spremni. Tudi takrat, ko v realnem pogrešal svojo ljubezen Katarzyno Kobro, je Strzeminski vedel, da je tukaj v neposredni bližini razstavljena njuna umetnina, njuna konstruktivistična popolnost. Njena Neoplastična lepota.

 

Naslov filma bi moral biti Katarzyna Kobro, ona je paslika. Film bi se lahko začel tako, da Wladyslaw zapre veke, njeno telo pa žari v njegovih zaprtih očeh. V zaprtih očeh bi gledal bolečino njunega popolnega razmerja. No, je še ena melodrama več! Idelana sta eden za drugega, a nikoli ne bosta zaživela skupnega življenja. Njega brez nje ne bi bilo. Tega se je Wladyslaw ves čas zvedal. Tako kot bi rekel Andre Gide: Gre za nekaj takega kot je balzamirana ljubezen. Andre Gide ima prav, če je umetniško delo metafizični odpadek, metafizično govno, potem je zagotovo umetnost balzamirana ljubezen.

 

Katarzyna Kobro je avtorica skulpturalno modernističnega koncepta neskončnega prostora. Mogoče pa nas res ni na svetu!

 

* Paslika (po SSKJ): páslíka  -e ž (?-?) psih. kratkotrajen učinek občutka ali zaznave potem, ko je dražljaj, ki je občutek ali zaznavo povzročil, prenehal delovati: barvne, slušne paslike

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
3
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,209
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,779
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,877
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,852
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,764
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,618
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,364
08/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,565
09/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,490
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 879