Komentar

Kdo sploh še potrebuje kulturo?

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov.

13.08.2018 20:59
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   kultura   Ivan Cankar   krompir   neoliberalci   Mićo Mrkaić   Slavoj Žižek   Andrej Rozman Roza

Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu.

V svetu, kjer je pojem lakote razumljen samo v dobesednem smislu, to je kot polnjenje praznih želodcev, ki, mimogrede, pridno razširjeni, potrebujejo vse več hrane, je težko govoriti o duhovni lakoti v prenesenem, v bistvu pa zelo konkretnem smislu. Človeku, ki cele dneve gara za ljubi kruhek, pač težko vbiješ v glavo, da je nekaj takega, kot je kultura, ki vendar ne ustvarja nič oprijemljivega, temveč pridno parazitira na državnih jaslih, ne da bi njeni "proizvajalci" v zameno za svoj obstoj potili krvavi pot od težaškega dela, v katerem se je od nekdaj potilo in se še poti slovensko ljudstvo, kot bi rekel Ivan Cankar, če parafraziramo njegovo znamenito delo Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, da je torej nekaj takšnega, kot je kultura, za družbo sploh potrebno oziroma relevantno.

 

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov. Precej manj pa je takih, ki so v tej izjavi zaznali znamenito žižkovsko ironijo oziroma, še bolje rečeno - cinizem, da ne rečemo sarkazem. Zdi se, da imajo neoliberarni teoretiki že dolgo pred njihovim grotesknim apologetom Mićom Mrkaićem, ki na svet gledajo v luči bajeslovnega zakonskega stanu med tako imenovano svobodno konkurenco in samozvanim prostim trgom, precejšnje težave s prenesenim pomenom. In ravno v prenesenem pomenu, to je, pesniško rečeno, v metafori, domuje avtonomija vsakršne kulture. Gledati ne pomeni jesti, če parafraziramo znano francosko filozofinjo Simone Weil, in povsem jasno je, da duhovna hrana ne more nasititi lačnih želodcev, lahko pa ljudi popelje do razmišljanja, da so poleg mamljivega vonja po telečji pečenki, o kateri je tako zapeljivo govoril že Josip Jurčič, na svetu tudi stvari, ki presegajo surovi materializem današnje "dobesedne" civilizacije.

 

Vseh stvari pač ni mogoče meriti z istim vatlom, in nekega velecenjenega romana pač ne moremo obravnavati na isti način kot krompir, pa naj je slednji še tako debel in neobhoden. Če ne upoštevamo tega dejstva, pridemo do naslednje nebuloze, ki jo je izrekel neki neoliberalec, da je "subvencioniranje kulture smiselno le, če družbene koristi 'proizvodnje kulture' presegajo plačilo, ki ga za svoje storitve dobijo 'kulturni delavci'". Če pustimo ob strani (dialektično) materialistično izrazoslovje ("proizvodnja kulture" in "kulturni delavci"), ki s stališča umetnosti ne bi moglo biti bolj paradoksalno in anahrono, in tudi če ne upoštevamo dejstva, da v pri nas tako cenjeni in čislani tujini kultura "proizvede" 2,5-kratnik celotnega BDP-ja, je jasno kot beli dan, da je samozvani prosti trg, na katerem na primer Damjan Murko po tržni vrednosti, če se ta meri po principu ponudbe in povpraševanja, v naših logovih lahko dostojno tekmuje z Beethovnom ali Bachom, za vrednotenje kulture povsem neprimeren. Skratka, nekaj, kar ima v določenem trenutku visoko ekonomsko vrednost, kar je odvisno med drugim tudi od vremena in razpoloženja vlagateljev, ni nujno, da ima tudi visoko umetniško vrednost. Toda ravno zaradi tega je treba imeti smisel za preneseni pomen oziroma za metaforo, ki je v tem horizontalnem svetu (nič čudnega, da se obuja staro vraževerje o ploščatosti zemlje) brez vsakršnega smisla za vertikalo povsem razvrednoten.

 

Važno je le, da imamo debel krompir, po možnosti debelejšega, kot ga ima sosed.

 

"Pri nas je kultura razvita tako, kot da imamo kulturo zaradi umetnikov, ampak kultura je zaradi naroda, in ta narod da zaradi naše politike premalo feedbeka, kultura dobi premalo zrcala nazaj, zato imamo tudi družbo bolj razsuto," meni eden izmed kulturnikov, slovenski pesnik in gledališčnik Andrej Rozman - Roza, in po mojem ima čisto prav, s to cankarjevsko pripombo, da kulture slovenski narod morda zares ne potrebuje, razen ko je treba na kakšni vaški veselici zapeti katero od domoljubnih pesmi, da so noge bolj prožne za skakanje in da vince bolje steče po naših vsega hudega navajenih žilah. Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu, kajti šele zavest o kulturi kot nematerialni dobrini ustvarja nekaj, čemur lahko rečemo zgodovinski spomin, v nasprotju z tržno logiko, ki ta zgodovinski spomin v imenu polnega želodca učinkovito briše.

 

Skratka, če povzamemo pričujoče razmišljanje z besedami zamenitega slovenskega kulturnika in umetnika Ivana Cankarja: "Zgodovina narodove kulture je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega razvoja." In nikakor ne obratno, kakor nas poskušajo prepričati samozvani apologeti fiskalne ekonomije, ki vidijo smisel življenja v prilaščanju materialnih dobrin. Ampak, navsezadnje, spomnimo se samo, kako je Zolajev Trebuh Pariza iz sebe izločil tujka, ki ga je imenoval umetnik, in povsem jasno je, da je v svetu izgubljenega smisla in nezadržnega pehanja za materialnim blagostanjem, pač v skladu z individualistično mantro preživetvenega refleksa ("Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"), kolektivna zavest, ki ustvarja določeno družbo, in z njo tudi kultura kot taka, povsem nepotrebna. Pa je kdaj sploh bila? Močno dvomim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,345
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,936
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,996
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,194
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,150
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,028
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444