Komentar

Kdo sploh še potrebuje kulturo?

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov.

13.08.2018 20:59
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   kultura   Ivan Cankar   krompir   neoliberalci   Mićo Mrkaić   Slavoj Žižek   Andrej Rozman Roza

Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu.

V svetu, kjer je pojem lakote razumljen samo v dobesednem smislu, to je kot polnjenje praznih želodcev, ki, mimogrede, pridno razširjeni, potrebujejo vse več hrane, je težko govoriti o duhovni lakoti v prenesenem, v bistvu pa zelo konkretnem smislu. Človeku, ki cele dneve gara za ljubi kruhek, pač težko vbiješ v glavo, da je nekaj takega, kot je kultura, ki vendar ne ustvarja nič oprijemljivega, temveč pridno parazitira na državnih jaslih, ne da bi njeni "proizvajalci" v zameno za svoj obstoj potili krvavi pot od težaškega dela, v katerem se je od nekdaj potilo in se še poti slovensko ljudstvo, kot bi rekel Ivan Cankar, če parafraziramo njegovo znamenito delo Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, da je torej nekaj takšnega, kot je kultura, za družbo sploh potrebno oziroma relevantno.

 

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov. Precej manj pa je takih, ki so v tej izjavi zaznali znamenito žižkovsko ironijo oziroma, še bolje rečeno - cinizem, da ne rečemo sarkazem. Zdi se, da imajo neoliberarni teoretiki že dolgo pred njihovim grotesknim apologetom Mićom Mrkaićem, ki na svet gledajo v luči bajeslovnega zakonskega stanu med tako imenovano svobodno konkurenco in samozvanim prostim trgom, precejšnje težave s prenesenim pomenom. In ravno v prenesenem pomenu, to je, pesniško rečeno, v metafori, domuje avtonomija vsakršne kulture. Gledati ne pomeni jesti, če parafraziramo znano francosko filozofinjo Simone Weil, in povsem jasno je, da duhovna hrana ne more nasititi lačnih želodcev, lahko pa ljudi popelje do razmišljanja, da so poleg mamljivega vonja po telečji pečenki, o kateri je tako zapeljivo govoril že Josip Jurčič, na svetu tudi stvari, ki presegajo surovi materializem današnje "dobesedne" civilizacije.

 

Vseh stvari pač ni mogoče meriti z istim vatlom, in nekega velecenjenega romana pač ne moremo obravnavati na isti način kot krompir, pa naj je slednji še tako debel in neobhoden. Če ne upoštevamo tega dejstva, pridemo do naslednje nebuloze, ki jo je izrekel neki neoliberalec, da je "subvencioniranje kulture smiselno le, če družbene koristi 'proizvodnje kulture' presegajo plačilo, ki ga za svoje storitve dobijo 'kulturni delavci'". Če pustimo ob strani (dialektično) materialistično izrazoslovje ("proizvodnja kulture" in "kulturni delavci"), ki s stališča umetnosti ne bi moglo biti bolj paradoksalno in anahrono, in tudi če ne upoštevamo dejstva, da v pri nas tako cenjeni in čislani tujini kultura "proizvede" 2,5-kratnik celotnega BDP-ja, je jasno kot beli dan, da je samozvani prosti trg, na katerem na primer Damjan Murko po tržni vrednosti, če se ta meri po principu ponudbe in povpraševanja, v naših logovih lahko dostojno tekmuje z Beethovnom ali Bachom, za vrednotenje kulture povsem neprimeren. Skratka, nekaj, kar ima v določenem trenutku visoko ekonomsko vrednost, kar je odvisno med drugim tudi od vremena in razpoloženja vlagateljev, ni nujno, da ima tudi visoko umetniško vrednost. Toda ravno zaradi tega je treba imeti smisel za preneseni pomen oziroma za metaforo, ki je v tem horizontalnem svetu (nič čudnega, da se obuja staro vraževerje o ploščatosti zemlje) brez vsakršnega smisla za vertikalo povsem razvrednoten.

 

Važno je le, da imamo debel krompir, po možnosti debelejšega, kot ga ima sosed.

 

"Pri nas je kultura razvita tako, kot da imamo kulturo zaradi umetnikov, ampak kultura je zaradi naroda, in ta narod da zaradi naše politike premalo feedbeka, kultura dobi premalo zrcala nazaj, zato imamo tudi družbo bolj razsuto," meni eden izmed kulturnikov, slovenski pesnik in gledališčnik Andrej Rozman - Roza, in po mojem ima čisto prav, s to cankarjevsko pripombo, da kulture slovenski narod morda zares ne potrebuje, razen ko je treba na kakšni vaški veselici zapeti katero od domoljubnih pesmi, da so noge bolj prožne za skakanje in da vince bolje steče po naših vsega hudega navajenih žilah. Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu, kajti šele zavest o kulturi kot nematerialni dobrini ustvarja nekaj, čemur lahko rečemo zgodovinski spomin, v nasprotju z tržno logiko, ki ta zgodovinski spomin v imenu polnega želodca učinkovito briše.

 

Skratka, če povzamemo pričujoče razmišljanje z besedami zamenitega slovenskega kulturnika in umetnika Ivana Cankarja: "Zgodovina narodove kulture je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega razvoja." In nikakor ne obratno, kakor nas poskušajo prepričati samozvani apologeti fiskalne ekonomije, ki vidijo smisel življenja v prilaščanju materialnih dobrin. Ampak, navsezadnje, spomnimo se samo, kako je Zolajev Trebuh Pariza iz sebe izločil tujka, ki ga je imenoval umetnik, in povsem jasno je, da je v svetu izgubljenega smisla in nezadržnega pehanja za materialnim blagostanjem, pač v skladu z individualistično mantro preživetvenega refleksa ("Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"), kolektivna zavest, ki ustvarja določeno družbo, in z njo tudi kultura kot taka, povsem nepotrebna. Pa je kdaj sploh bila? Močno dvomim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
5
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
1
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,542
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,858
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,620
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,928
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,118
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,710
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,369
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,252
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,128
10/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,963