Opazili smo

Odprto pismo poslancem državnega zbora, volivcem in slovenski javnosti

Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik bodo danes slovenski javnosti, volivcem, predvsem pa poslankam in poslancem državnega zbora predstavili pobudo in odprto pismo glede formiranja bodoče vlade. "Prvi podpisniki te pobude in odprtega pisma v izogib morebitnim nesporazumom pojasnjujemo,  da sami ne želimo prevzemati političnih funkcij", pravi peterica in dodaja, da je pobuda "rezultat svobodnega osebnega premisleka in ni povezana z našimi sedanjimi ali prihodnjimi institucionalnimi  zadolžitvami".

14.08.2018 10:12
Ključne besede:   Peter Jambrek   Dimitrij Rupel   odprto pismo   poslanci   državni zbor   vlada   volitve

Foto: Reporter

Spoštovani naslovniki pričujočega pisma - prosimo Vas, vzemite si čas za seznanitev z našimi ugotovitvami in ocenami.

V petek, 17. avgusta letos bodo poslanci  odločali o imenovanju mandatarja, ki bo oblikoval trinajsto slovensko vlado. To naj bi bila po sedanjih napovedih manjšinska  vlada petih levosredinskih strank, v sodelovanju z Levico. Onkraj razumnega dvoma je, da ta vlada ne bo stabilna, uravnotežena, razvojna in reformna. Žal bo politično pristranska, retrogradna, reformno, razvojno in projektno neučinkovita, ter po večinskih ocenah političnih poznavalcev kratkotrajna.

 

Dodajamo, da bo kot ena od skrajno levih vlad nesposobna vzpostaviti za Slovenijo vzdržne prijateljske odnose z vladami sosednjih držav Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije, pa tudi z vladami osrednjih držav EU Nemčije in Francije ter z ZDA kot voditeljico evro-atlantske obrambne zveze.

 

Pričujoče pismo slovenski javnosti in slovenskim poslancem objavljamo z namenom ponuditi realno in boljšo alternativo predlogu mandatarja, koalicije in vlade, o kakršnem bodo glasovali poslanci v petek, 17. avgusta letos. Predlagamo dve varianti velike razvojne koalicije in reformne vlade, ki bi jo kot posrednik, pogajalec in usmerjevalec koordinirala politično nevtralna osebnost, ki bi ji izkazali zaupanje nosilci slovenskega političnega sestava.

 

Prvi zgodovinski dogovor o nacionalno verodostojnem vodstvu države je bil oblikovan v času ustanavljanja Slovenije. Njegov rezultat je bila na plebiscitu izglasovana suverenost Slovenije, demokratični prevzem upravne, gospodarske  in vojaške oblasti na slovenskem ozemlju ter ustavna ureditev demokratične in pravne države na podlagi spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 

Desetletno Drnovškovo obdobje je Slovenijo stabiliziralo v kontinuiteti leve tranzicije, končalo pa se je s posrečeno integracijo v EU in NATO. Sledila sta pluralna povezava Zbora za republiko in mandat Janeza Janše, ki sta nadaljevala politiko stabilne inkluzivnosti z desno-sredinskim predznakom.

 

Sledilo je novo desetletno obdobje politične nestabilnosti, nepredvidljivosti in razvojne nemoči. Že v prvih letih tega obdobja je bila oblikovana pobuda za Pogodbo o novem slovenskem nacionalnem programu:

 

" ... Brez dialoga, sinergije in dogovora o skupni strategiji za rešitev sedanje krize se ne bo zgodilo nič razvojno prodornega in uspešnega. Zato je nujna zavezujoča pogodba med glavnimi slovenskimi političnimi skupinami, ki jim bodo volilci izkazali zaupanje... Ukrepi morajo biti utemeljeni na prepričljivi viziji svobodne, ustvarjalne in sproščene Slovenije. Gospodarstva, ki ga ne bo več utesnjevala državna kontrola in prisila. Civilne družbe, ki se bo sprijaznila z nujnimi reformami javnih služb. In političnih tekmecev, ki se bodo borili za mandat volilcev strpno, brez nepomirljivih ideoloških sporov izpred sedemdesetih (1940-1945) in izpred dvajsetih let (1990-1991).

 

Potrebna bo sinergija za novo slovensko ustavno, gospodarsko in družbeno pogodbo. Ko bo dogovorjena in ko bo zavezujoča, bo upravičen tudi novi optimizem glede slovenske prihodnosti. Za volivce je ločitev ideologije od realnih razvojnih strategij dobrodošla. Daje jim nove možnosti izbire in preprečuje, da bi se identitetna politika še naprej obešala na strategijo razvoja Slovenije. Dobrodošel je tudi razmislek o koaliciji ustavne večine in širokega nacionalnega konsenza za program  modernizacije in racionalizacije slovenskega ustavnega sistema. Konec slovenske tranzicije se pravkar začenja. V zadnjih dveh desetletjih namreč tranzicijski procesi niso bili dokončani. Slovenska zgodba o uspehu se je izkazala za zgodbo o neuspehu in o zadržanem razvoju." (Peter Jambrek, 14.11.2011).

 

 

Ta pobuda je ostala brez odmeva in brez uspeha. Sledilo ji je "Odprto pismo Cerarju in Janši" septembra 2015, ki podobno ugotavlja, da:

 

" ...(N)i sistemskih ukrepov in modernizacije, ki bi državo končno iztrgali iz zastoja in vrnili na pot razvoja k pravični, uspešni, ambiciozni, ugledni, skratka normalni srednjeevropski državi ... Razen šibkih znakov ekonomskega okrevanja, ki so pretežno posledica ugodnejšega zunanjega okolja in v preteklosti izvedenih ukrepov za uravnoteženje javnih financ, je slovenska država danes strukturno okostenela in razvojno pasivna. Primerljive države, ki so se skupaj z nami pred četrt stoletja poslovile od socialističnih iluzij, nas prehitevajo po rasti plač in pokojnin. Propada infrastruktura, slabša se kvaliteta storitev javnega sektorja. Mladi izgubljajo perspektivo. Beg možganov v kombinaciji s staranjem prebivalstva in stagnirajočim zasebnim sektorjem predstavlja strateško grožnjo ne zgolj standardu prebivalstva, ampak temeljem naše državnosti.

 

Gospodarstvo v veliki meri ostaja v državnih, torej političnih rokah. Državna podjetja ostajajo temelj ekstraktivne ekonomije in peskovnik zajedavskih omrežij. Za domače in tuje zasebne investitorje je Slovenija precej nezanimiva. Izjema so balkanski kupci sumljivega slovesa. Po oceni The Economista je v EU samo še v Grčijo bolj nespametno vlagati kot v Slovenijo. Po Indeksu gospodarske svobode je Slovenija zadnja v EU in predzadnja v Evropi.

 

Na državotvornih področjih so stvari še slabše. Zunanja politika niha med vzhodom in zahodom ter med Srednjo Evropo in Balkanom. Pravna država po vseh objektivnih mednarodnih primerjavah deluje praktično najslabše v EU. Odsotnost delujočih pravnih poti ogroža pravičnost, red in mir v družbi, onemogoča pošteno delovanje gospodarstva in s tem dodatno zmanjšuje privlačnost Slovenije za nove naložbe.

 

Socialno državo pred zlomom rešujejo samo potrpežljivost ljudi in požrtvovalnost zaposlenih v zdravstvu in sociali. Zdravstveni in pokojninski sistem sta nevzdržna, kar predstavlja neposredno grožnjo za življenje in zdravje ljudi ter njihovo dostojno staranje. Slovenski izobraževalni in raziskovalni sistem ne sledita mednarodnim trendom, kar odganja najboljše in dolgoročno ogroža intelektualno podstat naroda.

 

Nenazadnje sta sistemsko, ekonomsko in kadrovsko podhranjena tudi slovenski varnostni in obrambni sistem, kar pomeni neposredno grožnjo za varnost te države, njenih državljank in državljanov in to prav v času, ki ga zaznamujejo veliki geo-strateški premiki in naraščajoča begunska kriza.

 

Izzivi Slovenije so namreč mnogo večji od volilnega izida in miselne širine strank, ki so v slovenskih koalicijskih vladah jeziček na tehtnici in v politični praksi zato najbolj vplivne. Za razliko od največjih strank, ki so zavezane širokemu krogu volivcev in interesov, so male stranke izpostava ozkih interesnih ali ideoloških skupin, namenjene uresničevanju njihovih partikularnih kadrovskih, ekonomskih in organizacijskih ambicij, splošni in pomembni državni interesi pa ob tem ostajajo v ozadju ...

 

Državljanke in državljani smo naveličani konstantnega preigravanja nepomembnih, umetno ustvarjenih in napihnjenih tem, ki ustvarjajo dimno zaveso politične neodgovornosti, za katero se skrivata nesposobnost in pohlep. Želimo in zaslužimo si normalno evropsko državo. Tako, kot smo si jo izbrali na plebiscitu in jo še dvakrat potrdili na referendumih za vstop v Evropsko unijo in NATO." (Mark Boris Andrijanič, Matej Avbelj, Anže Burger, Romana Jordan, Luka Lisjak Gabrijelčič, Aleš Maver, Marko Pavlišič, Jerneja Penca, Matej Petrišič, Dimitrij Rupel, Jaka Šoba, Tomaž Štih, Žiga Turk, Blaž Vodopivec, Egon Zakrajšek, 15.9.2015).

 

 

Spoštovani naslovniki pričujočega pisma - prosimo Vas, vzemite si čas za seznanitev z našimi ugotovitvami in ocenami. Oba variantna predloga, ki sta sestavna dela tega besedila, pa štejte za dobronamerno pobudo skupine državljank in državljanov, ki jim ni vseeno. 

 

 

Peter Jambrek

Dimitrij Rupel

Romana Jordan

Matej Avbelj

Tomaž Zalaznik

 

 

Ljubljana, 13. avgusta 2018

 

 

VELIKA KOALICIJA IN VLADA 2018

 

Velika sredinska koalicija: SD (10), LMŠ (13), SMC (10), SAB (5); SDS (25), NSi (7), SNS (4).

Leva sredina (38) + desna sredina (36) = 74.

Leva in desna opozicija izven koalicije: DeSUS (5), Levica (9), narodni skupnosti (2) = 16.

 

Razvojna sredinska koalicija: LMŠ (13), SMC (10), SAB (5); SDS (25), NSi (7).

Desna sredina (32) + leva sredina (28) = 60.

Leva in desna opozicija izven koalicije:  DeSUS (5), Levica (10), SD (9), SNS (4), narodni skupnosti (2) = 30.

 

Sistemski cilj obeh predlaganih koalicij - modernizacija ustavnega sistema: Dostojanstvo osebe, človekove pravice in  svoboščine, volilni prag (5%), oblikovanje vlade, število poslancev (120), ukinitev Državnega sveta, pokrajine, mandat sodnikov.

 

Strateški cilji obeh predlaganih koalicij - razvojni projekti in reforme: Pogodba o koncu tranzicije; gospodarske reforme; reforme podsistemov javnih služb; nacionalna strategija mednarodne umeščenosti Slovenije v luči predsedovanja Evropski uniji 2021.

 

Realizacija - uravnotežena, stabilna in operativna vlada: Pošteno predstavništvo v zakonodajni in izvršilni veji oblasti upoštevaje uravnoteženost volilnega telesa; politično zaupanje kot pogoj stabilnosti, legitimnosti in učinkovitosti upravljanja države.

 

 

Osrednji vzvod vodenja države - kolegij predsednika vlade: 

 

* Predsednik vlade: Verodostojni pogajalec in legitimni usklajevalec izven  koalicijskega sistema politične oblasti.

* Podpredsednik za gospodarstvo: gospodarski razvoj in tehnologija; infrastruktura; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana. 

* Podpredsednik za državotvorne resorje: javna uprava; notranje zadeve; obramba; pravosodje; zunanje zadeve.

* Podpredsednik za javne službe: delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti; izobraževanje, znanost in šport; kultura; okolje in prostor; zdravje.

* Minister za finance.

* Sekretar vlade.

 

Teža glasu predsednika koalicijske stranke (SD, SMC, SDS, NSi, SAB) in sekretarja vlade (LMŠ) na kolegiju predsednika vlade ustrezna sorazmernem številu poslanskih glasov stranke. Predsednik vlade z enim glasom v primeru neodločenega izida glasovanja na kolegiju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Recosi, socialno podjetje: Odsluženo računalniško opremo, ki bi sicer pristala na odpadu, obnovijo in ceneje prodajo naprej
1
16.12.2019 15:00
Obnovili so že več kot 150.000 kosov računalniške in druge opreme, prihranili več kot 21 milijonov kilogramov ogljikovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ljubljanska Ekonomska fakulteta med najboljšimi, njeno vodstvo na zatožni klopi, rektor pa molči ...
3
26.11.2019 19:35
Magistrski poslovni program ljubljanske Ekonomske fakultete je ponovno uvrščen med najboljše na svetu, hkrati pa se vodstvo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
In memoriam Breda Kralj (1966-2019)
0
04.11.2019 09:33
Vse v Bredinem življenju je bilo prepletno z nežno ironijo: luna molči in smrt jo objema. V vse, v popolnoma vse, je vtkala ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Miodrag Kostić je dal Krisu na razpolago svoje zasebno letalo
5
01.11.2019 00:15
Čez nekaj dni, predvidoma v sredo, bo zgodba o Krisu dobila srečen konec, kajti 19-mesečni fantek bo odpotoval v Kalifornijo, ... Več.
Piše: Uredništvo
SD WAN: Tehnologija, ki znižuje stroške
0
29.10.2019 11:00
Software-Defined ali SD WAN tehnologija je novoprogramsko definirano omrežje v širokem omrežju WAN, ki omogoča zasebno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji
17
30.09.2019 14:00
Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Učna leta mladega Tonina: Izganjalci tujih investitorjev
3
11.09.2019 09:28
Stranka Nova Slovenija z Matejem Toninom na čelu dobiva iz dneva v dan novo podobo. Spremembe so seveda vedno dobrodošle, kot ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dušan Merc piše Zoranu Pozniču (tj. ministru za kulturo)
3
21.08.2019 00:47
V Bologni in Frankfurtu se bosta slovenska književnost in založništvo končno predstavita v svetovni areni. Velika priložnost. ... Več.
Piše: Uredništvo
Mirupafshim*, Telekom! Slovenija "zapira" še zadnjo večjo telekomunikacijsko naložbo v tujini
0
16.08.2019 19:00
Potihoma in diskretno se Telekom Slovenije umika še iz zadnjega tujega trga regije, v kateri je v minulih dveh desetletjih ... Več.
Piše: Uredništvo
Maksim Poletajev: Mercator prihaja v skupino Fortenova
3
24.07.2019 15:00
Največje slovensko podjetje je iz dneva v dan bližje dokončni konsolidaciji. Vsaj tako lahko sklepamo ob novici, da bo še letos ... Več.
Piše: Uredništvo
Frekvence 5G v Monaku, kdaj pa v Sloveniji?
1
11.07.2019 16:46
Ob novici, da bo Monako vsak trenutek dobil 5G omrežje, se velja spomniti na dvoje: da poslovanje evropskih in ameriških ... Več.
Piše: Uredništvo
Mercator se finančno konsolidira
1
03.07.2019 15:32
Po tem, ko sta skupina Mercator in podružnica ruske banke VTB konec maja podpisali pogodbeno dokumentacijo za refinanciranje ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump: Ameriška podjetja lahko svobodno poslujejo s Huaweijem
0
01.07.2019 13:50
Kritiki mu tega ne zmorejo priznati, vendar je ameriški predsednik Donald Trump v enem tednu rešil več svetovnih problemov kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Njegova resnica
8
12.06.2019 11:08
Dr. Marko Pavliha je v svoji današnji kolumni na portalu Ius-Info z naslovom Moja resnica pojasnil svojo plat zgodbe o svoji ... Več.
Piše: Uredništvo
MGC Bistrica: Nepremičninska posrednica je jemala 25.000 evrov "varščine" za nakup stanovanja?!
0
29.05.2019 09:01
Na enega večjih gradbenih projektov v Domžalah v zadnjih letih, ki naj bi rešil problemoskrbovanih stanovanj in doma ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gianni De Michelis (1940-2019)
2
14.05.2019 14:21
Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku vLjubljanipokazal s tem, da se je še ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"
8
05.04.2019 09:33
Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,299
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,012
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,402
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,802
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,421
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,611
07/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,152
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,205
09/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,090
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 989