Komentar

Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci

Med letoma 1939 in 1954 leži obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter neopredeljenimi zgodovinarji, ki bi ga lahko najbolje razčistila komisija, sestavljena iz zgodovinarjev z vseh strani, ki bi zbrali vsa dejstva. Vključeni bi morali biti tako tuji kot tudi domači strokovnjaki. Pred časom sem to predlagal predsedniku Borutu Pahorju, vendar nisem dobil nobenega odgovora ...

15.08.2018 22:02
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Lord Action   zgodovina   moč   oblast   Gertrude Himmelfarb   sprava   Jože Možina   Jože Dežman   zgodovinarji   nepristranskost

Po mojem mnenju bi bil rezultat zbranega gradiva iz let 1939-1954 korak bliže spravi med obema stranema slovenske družbe.

Lord John Dahlberg-Acton je med ljudmi najbolj znan po svojem prodornem in bistrem komentarju "Oblast korumpira, absolutna oblast pa korumpira absolutno". Vendar večina ne ve dosti o tem široko izobraženem in visoko moralnem možu. Lord Acton izvira iz britanske družine nižjega angleškega plemstva, njegova družinska veja pa je postala res celinska po imenovanju njegovega deda za ministrskega predsednika neapeljskega kraljestva. Actonov oče se s tem priženil v francosko-nemško aristokracijo. Po očetovi smrti se je njegova ovdovela mati poročila z angleškim grofom. Lord Acton se je rodil v Neaplju in umrl na Bavarskem, čeprav je večino življenja preživel v Angliji. Bil je goreč rimokatolik, šolal se je na prestižni katoliški šoli Oscott College. Ker je bil katolik, se ni mogel vpisati na Univerzo v Cambridgeu, ker takrat še ni sprejemala odpadnikov od anglikanske cerkve. Zato je odšel študirat v München.

 

Do spremembe te prepovedi je prišlo pozneje, ko so katoliki in ostali neanglikanci postali enakopravni, tako da je leta 1895 postal profesor moderne zgodovine na Univerzi v Cambridgeu. Postal je prvi rimokatolik na tem položaju, imel je vrsto predavanj o svobodi in oblasti . Njegovo nastopno predavanje o študiju zgodovine je izjemno prodorno in bi ga morali po mojem mnenju pretehtati in preštudirati vsi resni zgodovinarji, ki želijo, da bi njihovo delo cenili v najboljših akademskih ustanovah.

 

Ključne točke, ki jih je Lord Acton poudarjal v svojih predavanjih, so:

 

* Ljudje pred smrtjo ne zaupajo vseh svojih skrivnosti; ključna je vedno izjema, zato minejo generacije, preden se dokopljemo do resnice;

 

* Poznavanje preteklosti je najvarnejša in najzanesljivejša emancipacija;

 

* Najvažnejše pri učenju ni umetnost kopičenja snovi, temveč vzvišena umetnost njenega raziskovanja, ločevanja resnice od laži in gotovosti od dvoma;

 

* Z zgodovinarjem je treba ravnati kot s pričo in mu ne verjeti, dokler ne dokaže pristnosti;

 

* Onstran vprašanja gotovosti je vprašanje nepristranskosti;

 

* Ne domišljajte si, da poslušate mene, zgodovina sama je tista, ki govori (navaja francoskega zgodovinarja Coulangesa)

 

* Da bi bila zgodovina nad dvoumnostjo ali prepirom, mora temeljiti na dokumentih in ne na mnenjih.

 

 

Znana ameriška zgodovinarka Gertrude Himmelfarb (r. 1922) je dejala: "Kar ga je oddaljilo od njegovih viktorijanskih sodobnikov, ga je morda približalo sedanji generaciji, za katero rešitev ni v izbiri med liberalizmom ali konservativizmom, med religijo ali ateizmom, ampak v nekakšni spravi oziroma preseganju teh nespravljivosti. Actonov genij in skrajni paradoks sta učinkovala na to spravo ali preseganje z uvedbo religioznih vrednot v posvetne zadeve in posvetnih zadev v religiozne."

 

V kontekstu hrupa in razburjenja okoli intervjuja Jožeta Možine z dr. Jožetom Dežmanom je treba upoštevati načela Lorda Actona in komentarje Gertrude Himmelfarb. Ponovno pripominjam, kar sem že pred nekaj leti, da je med letoma 1939 in 1954 obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter neopredeljenimi zgodovinarji, ki bi ga lahko najbolje razčistila komisija, sestavljena iz zgodovinarjev z vseh strani, ki bi zbrali vsa dejstva. Vključeni bi morali biti tako tuji kot tudi domači strokovnjaki. Pred časom sem to predlagal predsedniku Borutu Pahorju, vendar nisem dobil nobenega odgovora.

 

Po mojem mnenju bi bil rezultat zbranega gradiva iz let 1939-1954 korak bliže spravi med obema stranema slovenske družbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
3
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,209
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,779
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,877
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,852
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,764
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,618
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,364
08/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,565
09/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,490
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 879