Lord John Dahlberg-Acton je med ljudmi najbolj znan po svojem prodornem in bistrem komentarju "Oblast korumpira, absolutna oblast pa korumpira absolutno". Vendar večina ne ve dosti o tem široko izobraženem in visoko moralnem možu. Lord Acton izvira iz britanske družine nižjega angleškega plemstva, njegova družinska veja pa je postala res celinska po imenovanju njegovega deda za ministrskega predsednika neapeljskega kraljestva. Actonov oče se s tem priženil v francosko-nemško aristokracijo. Po očetovi smrti se je njegova ovdovela mati poročila z angleškim grofom. Lord Acton se je rodil v Neaplju in umrl na Bavarskem, čeprav je večino življenja preživel v Angliji. Bil je goreč rimokatolik, šolal se je na prestižni katoliški šoli Oscott College. Ker je bil katolik, se ni mogel vpisati na Univerzo v Cambridgeu, ker takrat še ni sprejemala odpadnikov od anglikanske cerkve. Zato je odšel študirat v München.

Do spremembe te prepovedi je prišlo pozneje, ko so katoliki in ostali neanglikanci postali enakopravni, tako da je leta 1895 postal profesor moderne zgodovine na Univerzi v Cambridgeu. Postal je prvi rimokatolik na tem položaju, imel je vrsto predavanj o svobodi in oblasti . Njegovo nastopno predavanje o študiju zgodovine je izjemno prodorno in bi ga morali po mojem mnenju pretehtati in preštudirati vsi resni zgodovinarji, ki želijo, da bi njihovo delo cenili v najboljših akademskih ustanovah.

Ključne točke, ki jih je Lord Acton poudarjal v svojih predavanjih, so:

* Ljudje pred smrtjo ne zaupajo vseh svojih skrivnosti; ključna je vedno izjema, zato minejo generacije, preden se dokopljemo do resnice;

* Poznavanje preteklosti je najvarnejša in najzanesljivejša emancipacija;

* Najvažnejše pri učenju ni umetnost kopičenja snovi, temveč vzvišena umetnost njenega raziskovanja, ločevanja resnice od laži in gotovosti od dvoma;

* Z zgodovinarjem je treba ravnati kot s pričo in mu ne verjeti, dokler ne dokaže pristnosti;

* Onstran vprašanja gotovosti je vprašanje nepristranskosti;

* Ne domišljajte si, da poslušate mene, zgodovina sama je tista, ki govori (navaja francoskega zgodovinarja Coulangesa)

* Da bi bila zgodovina nad dvoumnostjo ali prepirom, mora temeljiti na dokumentih in ne na mnenjih.

Znana ameriška zgodovinarka Gertrude Himmelfarb (r. 1922) je dejala: "Kar ga je oddaljilo od njegovih viktorijanskih sodobnikov, ga je morda približalo sedanji generaciji, za katero rešitev ni v izbiri med liberalizmom ali konservativizmom, med religijo ali ateizmom, ampak v nekakšni spravi oziroma preseganju teh nespravljivosti. Actonov genij in skrajni paradoks sta učinkovala na to spravo ali preseganje z uvedbo religioznih vrednot v posvetne zadeve in posvetnih zadev v religiozne."

V kontekstu hrupa in razburjenja okoli intervjuja Jožeta Možine z dr. Jožetom Dežmanom je treba upoštevati načela Lorda Actona in komentarje Gertrude Himmelfarb. Ponovno pripominjam, kar sem že pred nekaj leti, da je med letoma 1939 in 1954 obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter neopredeljenimi zgodovinarji, ki bi ga lahko najbolje razčistila komisija, sestavljena iz zgodovinarjev z vseh strani, ki bi zbrali vsa dejstva. Vključeni bi morali biti tako tuji kot tudi domači strokovnjaki. Pred časom sem to predlagal predsedniku Borutu Pahorju, vendar nisem dobil nobenega odgovora.

Po mojem mnenju bi bil rezultat zbranega gradiva iz let 1939-1954 korak bliže spravi med obema stranema slovenske družbe.