Komentar

Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?

Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče zapomniti. Državniki pišejo knjige in članke. Mandatar Šarec je doslej dokazal le željo, da bi bil predsednik, pri čemer ni važno, kateri: predsednik republike ali predsednik vlade. 

16.08.2018 20:12
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   politika   koalicija   mandatar   Marjan Šarec   Janez Drnovšek   državnik   Demos   Slovenija   Jugoslavija   Edvard Kardelj

Ali se ti, ki že dolge tedne kujejo koalicijo, sploh zavedajo, kaj čaka Slovenijo, če jim spodleti?

Za začetek naj program Šarčeve koalicije primerjam z nakupovanjem avtomobila ali stanovanja. Kaj bi rekli, ko bi vam avtomobilski prodajalec ob nakupu ponudil: To je odlično vozilo, ima štiri kolesa, motor, vetrobransko steklo, volan in sedeže!? Kaj bi rekli, ko bi vam gradbeno podjetje obljubilo, da bo vaše stanovanje opremljeno z okni in vrati, nakar bi dodalo: Poleg vsega boste imeli tudi tekočo vodo!?

 

"Poslanstvo" avtomobila je še kaj drugega razen tega, da ima štiri kolesa, in "poslanstvo" stanovanja je še kaj več kot tekoča voda. Avtomobil nas mora pripeljati na cilj, v stanovanju moramo živeti. Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca? Zaenkrat se ukvarja s samoumevnimi in tehničnimi vprašanji. Zanima ga, ali bo dobil dovolj podpore v parlamentu in kdo bo postal minister. Predsednik vlade seveda ne more biti le računar, ampak mora tudi vedeti, kaj hoče in kako bo to, kar hoče, uresničil. V Šarčevem primeru - če npr. sklepamo po intervjuju v Delu - je to zavedanje nejasno. Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče zapomniti. Državniki pišejo knjige in članke. Iz njih je mogoče razbrati življenjske izkušnje in vrednote, navsezadnje z njimi tudi pridobivajo volivce. Naš mandatar in spe (v upanju, op. uredn.) je doslej dokazal le željo, da bi bil predsednik, pri čemer ni važno, kateri: predsednik republike ali predsednik vlade.

 

Še najbolj smo si zapomnili Šarčevo primerjavo z Janezom Drnovškom (ki je bil pred predsedovanjem slovenski vladi kljub vsemu predsednik Jugoslavije in Gibanja neuvrščenih) in izjavo, da se je preživljal z igralskimi nastopi. Večinoma se resnim vprašanjem (ki jih sicer ni veliko) izmika s splošnimi in praznimi frazami, največ pa govori o tehničnih naporih pri sestavljanju koalicije. V odgovoru na vprašanje o morebitnih svetovalcih pa pravi:

 

Inflacija besed nikoli ni dobra. Če sam nimaš stvari razdelanih v glavi, ti niti sto svetovalcev ne pomaga, kvečjemu ti škodijo, da skačeš z mislimi sem ter tja …

 

Na vprašanje, kaj bo "glavna vsebinska točka vaše vlade", Šarec odgovarja, da bo to zdravstvo oz. zmanjšanje čakalnih vrst, pri čemer "bi bil vsak odstotek zmanjšanja uspeh". Na vprašanje o "interesnih krogih" spet enigmatično odgovarja:

 

"Če bi človek povedal vse, kar ve, mu to vedenje ne bi prav nič pomagalo."

 

Člani velike generacije, ki so delovali v prvem delu državne zgodovine (1990-2008), so izšli iz gibanja, ki ga je Evropa imenovala čudežno (pa tudi grozno) leto, tj. ob koncu hladne vojne, njihovo spričevalo pa je bilo prizadevanje za demokratično in neodvisno državo.

 

Edvard Kardelj je leta 1956 v ameriški reviji Foreign Affairs objavil članek z naslovom Evolution in YugoslaviaRazvoj v Jugoslaviji (vir). V njem je zavračal podcenjevanje jugoslovanskega modela, češ da ne gre za enopartijski sistem, ampak za nestrankarsko socialistično demokracijo. Mimogrede je ocenil, da so lahko diktature tudi napredne, demokracije pa tudi slabe. Pozneje se je Kardelj sprijaznil s pluralizmom, vendar ne strank, ampak "samoupravnih interesov". Na tej podlagi so slovenski partijski teoretiki razvijali tezo, da je pri nas Partija hkrati na oblasti in v opoziciji. To so počeli vse do znamenite izjave Staneta Dolanca, da "smo v tej deželi na oblasti mi, komunisti", sicer "bi bil kdo drug, toda temu ni tako in tudi nikoli ne bo".

 

Zakaj navajam pol stoletja stare izjave in dileme? Zato, ker slovensko politično prizorišče vse bolj spominja na nestrankarsko socialistično demokracijo in ker se je končno - z Levico - utelesila še davna formula o dvojnem življenju - na oblasti in v opoziciji. Primerjavi Šarčeve koalicije (+Levice) z nestrankarsko socialistično demokracijo bi bilo mogoče ugovarjati, češ da je tudi nekdanji Demos vseboval šest strank (SKD, SKZ, SDZ, SDZS, Zeleni in Liberalci). Razlika je v tem, da je bil Demos predvolilna koalicija in se je volitev udeležil kot ena stranka. Njen protigralec je bil establišment "nestrankarske socialistične demokracije", ki se je razdelil v tri stranke: SDP, ZSMS-LDS in SSS. Šlo je za dejansko tekmovanje med dvema blokoma, dan po volitvah pa je bilo takoj jasno, kdo je zmagal in kdo je poražen.

 

Danes temu nikakor ni več tako.

 

Komentatorji, ki jih popularno imenujemo "levi" ali "levičarski", bi prvo, peto, osmo in deseto slovensko vlado imenovali "desno" oz. "desničarsko". Prvo vlado (1990-1992) je vodil Lojze Peterle, peto vlado (2000) je nekaj mesecev vodil Andrej Bajuk, osmo vlado (2004-2008) je vodil Janez Janša, kratkotrajno deseto vlado (2012-2013) prav tako. Druga (1992-1993), tretja (1993-1997), četrta (1997-2000) in šesta vlada (2000-2002), ki jih je vodil predsednik LDS Janez Drnovšek, niso bile enovite in jih je težko označiti kot leve ali desne, saj so v njih poleg LDS izmenično sodelovale še stranke SDS, Demokrati, Zeleni, reformirani komunisti in socialisti, SKD, SLS in DeSUS. Recept je s sedmo vlado (2002-2004) ponovil Drnovškov naslednik Tone Rop. Leta 2008 je prišla na vrsto deveta Pahorjeva, leta 2013 enajsta vlada Alenke Bratušek, leta 2014 dvanajsta vlada Mira Cerarja.

 

Težko bi ugovarjali oznaki, da so bile zadnjih deset let - po letu 2008 - z izjemo že omenjenega enoletnega intermezza 2012-2013 vse vlade (deveta, enajsta in dvanajsta) "leve" oz. "levičarske". Začetnemu zgodovinskemu, vendar kratkemu vzponu "desnice" (ki je dosegla demokracijo in neodvisno državo) je sledilo desetletno obdobje Drnovškovih večjih in manjših - raznolikih, denimo sredinskih - koalicij, ki so jim uspela važna podjetja od pristopa k EU do članstva v Natu, in za katere sta bili značilni obzirnost in previdnost. Zdi se, da se je Drnovškove uspešne sredinske (?) politike lotila podobna utrujenost, kot je bila nekoč po velikih državnih dosežkih prizadela Demos. Ta se je leta 2004 vrnil v podobi Janševe vlade, ki je izpolnila precej državotvornih pričakovanj - od predsedovanja OVSE in evra do schengena in predsedovanja EU. V ozadju teh dosežkov je tlelo upanje na drugo republiko.

 

Nato se je zgodil prelom. Medtem ko je "desnica" leta 2008 vodila evropske posle in varovala nacionalne interese, je "levica" sklenila, da jo bo za vsako ceno onemogočila, zavrgla tradicijo Drnovškovih pogodb z njo in prevzela vso oblast. Pred volitvami leta 2008 je vsepovsod ob slovenskih cestah, na ulicah in po zidovih v mimoidoče z rdečega jumbo plakata strmel samo Borut Pahor.

 

 

Zgodovino samostojne slovenske države lahko razdelimo v dve obdobji:

 

1. Državotvorno obdobje Demosa in Drnovškovih vlad, ki dosežejo osamosvojitev, mednarodno priznanje, vstop v evroatlantske povezave, prevzem evropske valute in evropske zunanje meje, navsezadnje predsedujejo Evropski uniji (1990-2008);

2. Obdobje restavracije socializma in ideološke mobilizacije zoper mednarodno okolje Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Poljske, Slovaške, predvsem pa ZDA (2009-2018).

 

 

Glavno vprašanje po junijskih volitvah je:

 

Ali se bosta zaostrovali protievropska ideološka mobilizacija in restavracija socializma; ali bodo pretehtale evropske vrednote, vrednote slovenske osamosvojitve in varovanje ustavne ureditve. Po enodušnem priseganju zoper "desničarstvo", SDS in Janšo je razvidno, da je bila koalicija LMŠ, SD, SMC, ZAB, DeSUS + Levica ustvarjena z namenom kontinuitete druge opcije. Pojavljajo se pozivi, kot je npr.: Ali se ti, ki že dolge tedne kujejo koalicijo, sploh zavedajo, kaj čaka Slovenijo, če jim spodleti?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.003
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.132
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758