Komentar

Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?

Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče zapomniti. Državniki pišejo knjige in članke. Mandatar Šarec je doslej dokazal le željo, da bi bil predsednik, pri čemer ni važno, kateri: predsednik republike ali predsednik vlade. 

16.08.2018 20:12
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   politika   koalicija   mandatar   Marjan Šarec   Janez Drnovšek   državnik   Demos   Slovenija   Jugoslavija   Edvard Kardelj

Ali se ti, ki že dolge tedne kujejo koalicijo, sploh zavedajo, kaj čaka Slovenijo, če jim spodleti?

Za začetek naj program Šarčeve koalicije primerjam z nakupovanjem avtomobila ali stanovanja. Kaj bi rekli, ko bi vam avtomobilski prodajalec ob nakupu ponudil: To je odlično vozilo, ima štiri kolesa, motor, vetrobransko steklo, volan in sedeže!? Kaj bi rekli, ko bi vam gradbeno podjetje obljubilo, da bo vaše stanovanje opremljeno z okni in vrati, nakar bi dodalo: Poleg vsega boste imeli tudi tekočo vodo!?

 

"Poslanstvo" avtomobila je še kaj drugega razen tega, da ima štiri kolesa, in "poslanstvo" stanovanja je še kaj več kot tekoča voda. Avtomobil nas mora pripeljati na cilj, v stanovanju moramo živeti. Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca? Zaenkrat se ukvarja s samoumevnimi in tehničnimi vprašanji. Zanima ga, ali bo dobil dovolj podpore v parlamentu in kdo bo postal minister. Predsednik vlade seveda ne more biti le računar, ampak mora tudi vedeti, kaj hoče in kako bo to, kar hoče, uresničil. V Šarčevem primeru - če npr. sklepamo po intervjuju v Delu - je to zavedanje nejasno. Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče zapomniti. Državniki pišejo knjige in članke. Iz njih je mogoče razbrati življenjske izkušnje in vrednote, navsezadnje z njimi tudi pridobivajo volivce. Naš mandatar in spe (v upanju, op. uredn.) je doslej dokazal le željo, da bi bil predsednik, pri čemer ni važno, kateri: predsednik republike ali predsednik vlade.

 

Še najbolj smo si zapomnili Šarčevo primerjavo z Janezom Drnovškom (ki je bil pred predsedovanjem slovenski vladi kljub vsemu predsednik Jugoslavije in Gibanja neuvrščenih) in izjavo, da se je preživljal z igralskimi nastopi. Večinoma se resnim vprašanjem (ki jih sicer ni veliko) izmika s splošnimi in praznimi frazami, največ pa govori o tehničnih naporih pri sestavljanju koalicije. V odgovoru na vprašanje o morebitnih svetovalcih pa pravi:

 

Inflacija besed nikoli ni dobra. Če sam nimaš stvari razdelanih v glavi, ti niti sto svetovalcev ne pomaga, kvečjemu ti škodijo, da skačeš z mislimi sem ter tja …

 

Na vprašanje, kaj bo "glavna vsebinska točka vaše vlade", Šarec odgovarja, da bo to zdravstvo oz. zmanjšanje čakalnih vrst, pri čemer "bi bil vsak odstotek zmanjšanja uspeh". Na vprašanje o "interesnih krogih" spet enigmatično odgovarja:

 

"Če bi človek povedal vse, kar ve, mu to vedenje ne bi prav nič pomagalo."

 

Člani velike generacije, ki so delovali v prvem delu državne zgodovine (1990-2008), so izšli iz gibanja, ki ga je Evropa imenovala čudežno (pa tudi grozno) leto, tj. ob koncu hladne vojne, njihovo spričevalo pa je bilo prizadevanje za demokratično in neodvisno državo.

 

Edvard Kardelj je leta 1956 v ameriški reviji Foreign Affairs objavil članek z naslovom Evolution in YugoslaviaRazvoj v Jugoslaviji (vir). V njem je zavračal podcenjevanje jugoslovanskega modela, češ da ne gre za enopartijski sistem, ampak za nestrankarsko socialistično demokracijo. Mimogrede je ocenil, da so lahko diktature tudi napredne, demokracije pa tudi slabe. Pozneje se je Kardelj sprijaznil s pluralizmom, vendar ne strank, ampak "samoupravnih interesov". Na tej podlagi so slovenski partijski teoretiki razvijali tezo, da je pri nas Partija hkrati na oblasti in v opoziciji. To so počeli vse do znamenite izjave Staneta Dolanca, da "smo v tej deželi na oblasti mi, komunisti", sicer "bi bil kdo drug, toda temu ni tako in tudi nikoli ne bo".

 

Zakaj navajam pol stoletja stare izjave in dileme? Zato, ker slovensko politično prizorišče vse bolj spominja na nestrankarsko socialistično demokracijo in ker se je končno - z Levico - utelesila še davna formula o dvojnem življenju - na oblasti in v opoziciji. Primerjavi Šarčeve koalicije (+Levice) z nestrankarsko socialistično demokracijo bi bilo mogoče ugovarjati, češ da je tudi nekdanji Demos vseboval šest strank (SKD, SKZ, SDZ, SDZS, Zeleni in Liberalci). Razlika je v tem, da je bil Demos predvolilna koalicija in se je volitev udeležil kot ena stranka. Njen protigralec je bil establišment "nestrankarske socialistične demokracije", ki se je razdelil v tri stranke: SDP, ZSMS-LDS in SSS. Šlo je za dejansko tekmovanje med dvema blokoma, dan po volitvah pa je bilo takoj jasno, kdo je zmagal in kdo je poražen.

 

Danes temu nikakor ni več tako.

 

Komentatorji, ki jih popularno imenujemo "levi" ali "levičarski", bi prvo, peto, osmo in deseto slovensko vlado imenovali "desno" oz. "desničarsko". Prvo vlado (1990-1992) je vodil Lojze Peterle, peto vlado (2000) je nekaj mesecev vodil Andrej Bajuk, osmo vlado (2004-2008) je vodil Janez Janša, kratkotrajno deseto vlado (2012-2013) prav tako. Druga (1992-1993), tretja (1993-1997), četrta (1997-2000) in šesta vlada (2000-2002), ki jih je vodil predsednik LDS Janez Drnovšek, niso bile enovite in jih je težko označiti kot leve ali desne, saj so v njih poleg LDS izmenično sodelovale še stranke SDS, Demokrati, Zeleni, reformirani komunisti in socialisti, SKD, SLS in DeSUS. Recept je s sedmo vlado (2002-2004) ponovil Drnovškov naslednik Tone Rop. Leta 2008 je prišla na vrsto deveta Pahorjeva, leta 2013 enajsta vlada Alenke Bratušek, leta 2014 dvanajsta vlada Mira Cerarja.

 

Težko bi ugovarjali oznaki, da so bile zadnjih deset let - po letu 2008 - z izjemo že omenjenega enoletnega intermezza 2012-2013 vse vlade (deveta, enajsta in dvanajsta) "leve" oz. "levičarske". Začetnemu zgodovinskemu, vendar kratkemu vzponu "desnice" (ki je dosegla demokracijo in neodvisno državo) je sledilo desetletno obdobje Drnovškovih večjih in manjših - raznolikih, denimo sredinskih - koalicij, ki so jim uspela važna podjetja od pristopa k EU do članstva v Natu, in za katere sta bili značilni obzirnost in previdnost. Zdi se, da se je Drnovškove uspešne sredinske (?) politike lotila podobna utrujenost, kot je bila nekoč po velikih državnih dosežkih prizadela Demos. Ta se je leta 2004 vrnil v podobi Janševe vlade, ki je izpolnila precej državotvornih pričakovanj - od predsedovanja OVSE in evra do schengena in predsedovanja EU. V ozadju teh dosežkov je tlelo upanje na drugo republiko.

 

Nato se je zgodil prelom. Medtem ko je "desnica" leta 2008 vodila evropske posle in varovala nacionalne interese, je "levica" sklenila, da jo bo za vsako ceno onemogočila, zavrgla tradicijo Drnovškovih pogodb z njo in prevzela vso oblast. Pred volitvami leta 2008 je vsepovsod ob slovenskih cestah, na ulicah in po zidovih v mimoidoče z rdečega jumbo plakata strmel samo Borut Pahor.

 

 

Zgodovino samostojne slovenske države lahko razdelimo v dve obdobji:

 

1. Državotvorno obdobje Demosa in Drnovškovih vlad, ki dosežejo osamosvojitev, mednarodno priznanje, vstop v evroatlantske povezave, prevzem evropske valute in evropske zunanje meje, navsezadnje predsedujejo Evropski uniji (1990-2008);

2. Obdobje restavracije socializma in ideološke mobilizacije zoper mednarodno okolje Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Poljske, Slovaške, predvsem pa ZDA (2009-2018).

 

 

Glavno vprašanje po junijskih volitvah je:

 

Ali se bosta zaostrovali protievropska ideološka mobilizacija in restavracija socializma; ali bodo pretehtale evropske vrednote, vrednote slovenske osamosvojitve in varovanje ustavne ureditve. Po enodušnem priseganju zoper "desničarstvo", SDS in Janšo je razvidno, da je bila koalicija LMŠ, SD, SMC, ZAB, DeSUS + Levica ustvarjena z namenom kontinuitete druge opcije. Pojavljajo se pozivi, kot je npr.: Ali se ti, ki že dolge tedne kujejo koalicijo, sploh zavedajo, kaj čaka Slovenijo, če jim spodleti?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,833
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,077
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,601
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,494
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,231
06/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,067
07/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,496
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,325
09/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,362
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 977