Komentar

50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi

Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. Nekatere negativne izjave in nestrpni pojavi v zvezi s sosednimi državami (Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko) kažejo na težnjo, da bi Slovenija postala socialistični otok sredi Evrope.

21.08.2018 01:13
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Praška pomlad   Brežnjev   Dubček   Slovenija   Evropa   socializem   kulturni boj   Izidor Cankar

Na Slovenskem že več let poteka polemika oz. kulturni boj med osamosvojitelji in branilci pridobitev socializma (pridobitelji).

1. Obletnice. V teh dneh se spominjamo sovjetske okupacije Češkoslovaške leta 1968. Brežnjev je takrat zatrl demokratično gibanje, ki ga je predstavljal Aleksander Dubček, in ga imenujemo praška pomlad. Ne moremo pa se odločiti, ali bi ob tem obžalovali tudi zatiranje slovenske pomladi, ki je dozorela dvajset let pozneje. Šarčeva vlada v marsičem pomeni slovo od vrednot slovenske osamosvojitve oz. slovenskega demokratičnega izročila. Pri nas je šlo brez tuje vojske.

 

2. Cenzura. Cenzuriranje, ki ga je sprožil Dežmanov intervju, je škandal in sramota, ki ju je mogoče razložiti na psihološki, sociološki in zgodovinski način. Najprej so tu obrambni mehanizmi cenzorjev, kot so zanikanje, jeza, opravičevanje, minimiziranje … Ti mehanizmi se danes v Sloveniji prepletajo z napadalnostjo in obsojanjem na račun žrtev krivic. Glavni zaplet je seveda pri razumevanju in sprejemanju realnosti. Poleg psihološke sta potrebni zgodovinska in politična refleksija.

 

3. Druga svetovna in hladna vojna. Socialistična republika Slovenija je nastala po zavezniški zmagi v II. svetovni vojni, neodvisna in demokratična država Slovenija pa ob koncu hladne vojne oz. propadom socializma v Evropi. Pojavljajo se trditve, da je tudi samostojna Slovenija rezultat zmage v II. svetovni vojni, ergo tudi socialistične ureditve. Zmaga leta 1945 je seveda prispevala k oblikovanju nacionalno koristnih ustanov, predvsem pa k vrnitvi Primorske. Velik dosežek slovenske osamosvojitve je bil, da so pri njej sodelovali vsi državljani ne glede na opredelitve, simpatije ali sorodniške vezi z udeleženci II. svetovne vojne. To velja tudi za višjo, državno oz. evropsko raven. V II. vojni poražene države kot Nemčija in Italija so bile med zmagovalkami hladne vojne, medtem ko je zmagovalka II. vojne Sovjetska zveza postala poraženka hladne vojne. Države kot Francija, Velika Britanija in ZDA so bile zmagovalke v obeh vojnah. To velja tudi za Slovence, ki so bili na zavezniški strani med drugo vojno in so se udeležili "pomladnega gibanja" 1987-1992.

 

4. Kulturni boj. Na Slovenskem že več let poteka razporejanje in preračunavanje v zvezi z udeležbo v vojnah. Kljub plebiscitu 1990, ki je zbral volivce vseh smeri in prepričanj, navsezadnje tudi kljub referendumu 2003 o vstopu v EU in NATO se je utrdilo (kljub vsemu napačno) prepričanje, da so bili privrženci zmage 1945 nasprotniki osamosvojitve 1991, in da so bili privrženci osamosvojitve nasprotniki zmagovalcev v II. svetovni vojni. V tem duhu poteka na Slovenskem polemika oz. kulturni boj med osamosvojitelji in pridobitelji (tj. branilcev pridobitev socializma). V tem smislu se odvija tudi slovensko strankarsko življenje, ki v zadnjem času doživlja nov pospešek z medsebojnim izključevanjem, ideološko mobilizacijo in sovražnim govorom proti osamosvojiteljem. Na tej točki je potreben natančnejši pogled.

 

5. Komunisti preganjajo protifašiste. Ni res, da so bili člani protikomunistične opozicije in privrženci osamosvojitve leta 1991 po defaultu nasprotniki zaveznikov in partizanov. Osamosvojitev so podpirali in celo vodili člani partizanskih družin in privrženci zavezniške politike, njihovi potomci in sorodniki. Pri tem je treba upoštevati, da so po letu 1945, namesto, da bi se jim zahvalili, preganjali mnoge protifašiste, med katerimi so bili tudi liberalni in recimo krščanski ljudje. Po drugi svetovni vojni namreč ni prihajalo le do vsesplošnega ločevanja in izključevanja oz. komunistične diskriminacije protikomunistov, ampak praktično vseh nekomunistov, predvsem kristjanov in liberalnih ljudi; celo komunistov.

 

6. Londonska vlada. Posebej pozorni moramo biti glede sestave t.i. zavezniškega tabora na Slovenskem. Da bi ugajala oblastem, je večina zgodovinarjev v socialistični republiki Sloveniji poudarjala dosežke partizanskega gibanja - in pogosto pretiravala z njimi; medtem ko je bila zadržana do članov in privržencev jugoslovanske / izgnanske / londonske vlade, čeprav so bili Britanci najvažnejši protifašistični zavezniki in od leta 1944 celo zavezniki partizanov. Slovenski pridobitelji so dosledno preganjali simpatizerje londonske vlade in slovensko liberalno / podjetniško / izobražensko / meščansko skupnost. Kmalu je predmet diskriminacije in politične izolacije postal tudi član londonske vlade in osrednja slovenska osebnost, ki je poskušala doseči spravo med partizani in domobranci, Izidor Cankar.  

 

7. EU in NATO sta utemeljena na spravi med nasprotniki (II. in hladne vojne). Rezultati II. svetovne vojne so bolj odmaknjeni od rezultatov hladne vojne in dileme II. svetovne vojne so manj aktualne od dilem in razporeditev v zvezi s hladno vojno. Zastavlja se preprosto vprašanje: ali je za današnje življenje in za današnjo politiko pomembnejši rezultat II. svetovne vojne ali rezultat hladne vojne? Pridobitelji skušajo prevladati s tezo, da je bila važnejša II. svetovna vojna, ponekod pa se za ta namen njihovi nasprotniki osamosvojitelji sovražno etiketirajo kot fašisti, nasilneži, nesposobneži in celo zločinci. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so moderne evropske povezave kot EU in NATO utemeljene na spravi med nasprotniki II. svetovne vojne, predvsem med Nemci in Francozi, med Nemci in Američani itn. Ob tem je zanimivo, da vrednote Evropske unije in Nata v 21. stoletju revidirajo tudi razmerja med nasprotniki hladne vojne. V zahodno politično sfero so bile vključene bivše socialistične države / republike kot Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Daleč od tega, da bi spodbujale kulturni boj med Zahodno in Vzhodno Evropo ali med Levico in Desnico se moderne evropske oz. evroatlantske ustanove organizirajo za upravljanje z migracijami, za boj zoper terorizem, za ureditev globalnih gospodarskih in okoljskih izzivov.

 

8. Slovenija otok socializma? Slovenski kulturni boj (ideološka mobilizacija, obujanje revolucionarnih oz. socialističnih tradicij, zbujanje sovraštva do kapitalizma, Cerkve…), ki je dosegel svojevrsten pospešek po junijskih volitvah (2018), je znamenje zaostalosti in čudaštva. Nekatere negativne izjave in nestrpni pojavi v zvezi s sosednimi državami (Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko) kažejo na težnjo, da bi Slovenija postala socialistični otok sredi Evrope.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,531
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,788
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,282
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,325
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,048
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,331
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 811
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418