Razkrivamo

Pismo Athene Farrokhzad: Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz!

Sinoči je na slovesni otvoritvi festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju svoje Odprto pismo Evropi prebrala Athena Farrokhzad, iransko-švedska pesnica, prevajalka, dramatičarka in literarna kritičarka, ki prav danes praznuje 35. rojstni dan. Zaradi nekaterih stavkov v tem pismu, ki so intelektualno brez dvoma provokativni, so Atheno Farrokhzad še pred začetkom festivala že napadli desničarski mediji, alergični na emanicipirane muslimanke, levičarke in po možnosti še lezbijke. Predsodki so pač hudi. Pa ne samo predsodki, tudi nerazumevanje literature kot umetnosti. Zaradi histerije s politično korektnostjo je že vsaka druga beseda lahko sovražni govor. Athena Farrokhzad je imela sicer pred štiri leti težave tudi doma na Švedskem, ko je vodila popularno oddajo Sommar (Poletje) na nacionalnem radiu. Zaradi predvajanja pesmi, v kateri je bil tudi agresiven verz o oboroževanju (streljanju), je sprožila ogorčene reakcije poslušalcev. Nekateri so grozili, da bodo prenehali plačevati TV prispevek. Švedske nacionalka, pod katero sodi tudi radio, je odpovedala sodelovanje z Atheno Farrokhzad, četudi uradno tega niso nikoli povezovali z odzivi poslušalcev na njeno vodenje oddaje Sommar. Na portalu+ pa objavljamo prevod njenega Odprtega pisma Evropi prav zato, ker je intelektualno provokativen, predvsem pa zaradi osrednje pravice, ki ohranja pridobitve zahodne civilizacije - svobode govora. "Če nam odvzamejo pravico do svobode izražanja, bi nas lahko neme in tihe vodili po svoje, kot ovce v klavnico", je dejal George Washington. Dodajamo samo to, da svoboda izražanja velja za vse, tudi za tiste, s katerimi se ne strinjamo ali za katere vemo, da so proti tovrstnim svobodam in svoboščinam. To je pač eden izmed paradoksov svobode izražanja ...

22.08.2018 23:28
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Dnevi poezije in vina   Ptuj   Pismo Evropi   Athena Farrokhzad

Foto: Facebook

Evropa, gori v Clichyju, gori v Brixtonu, gori v Husbyju. Gori v mojih očeh, ko berem časopis. Boš pustila, da tvoje čustveno življenje usmerjajo desničarske medijske hiše? Še v vikinški dobi je bila svoboda tiska večja kot je v tvojih demokracijah. Evropa, od liberalnih uvodniških strani imaš že čisto sprane možgane. Svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz.

Evropa, dala sem ti vse in zdaj sem nič. Evropa, dvesto šestdeset evrov in šestinsedemdeset centov, januar 2018. Ne prenašam se. Evropa, kdaj se boš nehala bojevati proti človečnosti? Pojdi k vragu s svojim Jezusovim kompleksom. Ne počutim se dobro, ne moti me. Pesmi ne bom napisala, dokler ne bom razpoložena. Evropa, kdaj se boš upokojila? Kdaj se boš slekla? Kdaj se boš opazovala skozi grob? Kdaj boš postala vredna svojih milijonov gastarbajterjev? Evropa, zakaj so tvoje knjižnice polne solz?

 

Poletje je dolgo in suša se širi. V vseh trgovinah je zmanjkalo ventilatorjev. Kmalu ne boš imela ne podnebja za življenje ne blaginje. Fantaziram o zidovih, na katere boš naletela, ko pride katastrofa. Evropa, ponovi za mano: Nogometaši so lahko Francozi, ki so Afričani, ki so Francozi. Ni zapleteno. Vsi razumejo posledice kolonializma, razen tebe, ki si vzrok. Evropa, ti si avokado, ki zgnije, preden dozori. Ti si zaklonišče, ki ima prostor samo za stanodajalca. Ti imaš samopodobo iz teflona, nič se te ne prime. Ti si predimenzionirani madež sramote na zemljevidu.

 

Evropa, triinšestdeset let pred Lampeduso je Césaire napisal, da te ni mogoče ubraniti. Koliko mrtvih v Sredozemskem morju ta teden? Vsak begunec, ki pritiska na tvoje meje, je vojna napoved. Vsi nesrečniki te Zemlje hočejo blaginjo, ki so jo ustvarili. Evropa, kdaj boš izvedla Brexit od same sebe? Ti si prepoved nošenja burk v Franciji, prepoved minaretov v Švici, zakon o zasegu vrednih predmetov na Danskem. Ti si italijanski notranji minister, ki citira Mussolinija. Ti si prosilec za azil na verigi na Madžarskem. Najhujša od vseh je kljub vsemu Danska. Danska so odprta vrata, ki so jih premalo zbrcali. Nekega dne bom Dansko zaprla v sobo z grenlandskimi prestradanimi polarnimi medvedi. Nekega dne bom iz danskih garaž ukradla avtomobile. Nekega dne bom iz Larsa Løkkeja Rasmussena naredila načrt za geto. Nekega dne bom zahtevala maščevanje za vse požgane centre za begunce. Nekega dne boš ti prosjačila Rome za odpuščanje. Nekega dne bodo čuvaji sinagog presežni. Nekega dne bo Dublin samo ime enega tvojih glavnih mest.

 

 

 

 

Evropa, nekega dne bom jedla kolačke s Shoro in Miriam in Hanno. Nihče ne bo niti trenil z očesom, ko bomo vstopile v najfinejšo slaščičarno. Nihče nas ne bo ogovoril v angleščini. Po skodelicah bomo mešale z imenitnimi žličkami. Hčerkam bomo pustile, da naročijo vse, kar vidijo. Nihče ne bo pogledal stran, ko bomo vprašale, ali imajo otroške stolčke. Nihče ne bo zavzdihnil, ko bodo otroci kaj polili. Evropa, na metroju belci vsak dan pljuvajo za nami. Res verjamejo, da so sedišča njihova dedna pravica. Evropa, kaže, da si še nisi opomogla od lakote. Evropa, to so muslimani. Muslimani in Judje in Romi in Afričani. In tisti, ki se zdijo muslimani in Afričani, a niso. In tisti, ki so bili Judje, a so storili vse, da so to prikrili.

 

Evropa, kdaj bom pisala svoje pesmi s samozavestjo povprečnega belega moškega? Koliko si jih žrtvovala v Guantanamu? Kdaj bo Palestina sodelovala v Pesmi Evrovizije? Kdaj bodo tvoje meje nehale nadlegovati Uralsko gorovje? Kdaj bom šla v trgovino in plačala za to, kar potrebujem, s svojim lepim obrazom? Evropa, kako je lahko toliko tvojih narodov monarhij? Misliš, da je to pravljica za otroke? Kako dolgo se boš pretvarjala, da Robespierre nikoli ni obstajal? Erasmus je najhujše, kar se je zgodilo mojemu študiju. Okupirala sem Univerzo Denisa Diderota in spala z vsemi severno od kanala. Jezikoslovna fakulteta ni nikoli več slišala zame. Mina in Baha sta se odselili, mislim, da se ne bosta vrnili. Evropa, ko je grški šofer tovornjaka zavil s ceste, sem se polulala v hlače. A samo nek antični tempelj mi je hotel pokazati. Obožuješ Aristotela, a sovražiš Grke. Obožuješ štetje, a sovražiš Arabce. Obožuješ Sigbjørnove pesmi, a sovražiš Samije. Obožuješ svoj okrašeni balkon, a sovražiš sosede. Obožuješ lisice, a sovražiš seks. Evropa, kaj boš pustila za sabo? Nič čudnega, da je imel Ötzi čir na želodcu.

 

Evropa, že davno je tega, kar me je vleklo h Getrude na Rue des Fleurus. Avantgarda je samo piarovski trik imperija. Picasso je naslikal Guernico in rekel: Bik je bik in konj je konj. Tvoje mašinerije je preveč. Ti si kriva, da si želim na čarterska potovanja. Mora obstajati način, da se dogovorimo. Evropa, pred dvajsetimi leti smo sovražili besedo večkulturnost, ker nas je ta delala drugačne. Zdaj te moledujemo, da sprejmeš tujost. Evropa, ponovi za mano: Willkommen, bienvenue, welcome. Fremde, étanger, stranger. Glücklich zu sehen, je suis enchanté. Happy to see you, bleibe, reste, stay. Prešine me misel, da jaz nikoli ne bom Evropa. Spet govorim sama s seboj.

 

Evropa, kot otrok sem bila komunistka, ničesar ne obžalujem. Na šolskem hodniku sem prodajala časopise. Moj učitelj biologije jih je vedno kupoval, čeprav je bil desničar. Rekel je, da je vzhodni blok pomemben za ravnovesje. Evropa, ko to pišem, se v moji glavi spušča železna zavesa. Pogrešam peto internacionalo. Katero leto naj določim kot leto, ko nas je socialdemokracija pustila na cedilu? Ko hodim vzdolž Landwehrkanala, mi Rosa Luxemburg šepeta, da jo zebe.

 

 

Athena Farrokhzad: "Jezna sem na komunizem, ker je zajebal sanje o komunizmu."

 

 

Evropa, kljub vsemu sta bila Rilke in Shelley resnično velika pesnika. Sacré-Cœur ima osupljiv razgled in zelena barva Transilvanije neresničen odtenek. Kljub vsemu me zagrabi otožnost, ko se Donava zasvetlika. Kljub vsemu me skrbi, da bo Severno morje premagalo Rotterdam. Kljub vsemu sem poguglala "fun facts about Albania". Kljub vsemu se počutim bližje streljanju v Sarajevu kot svoji lastni zgodovini. Kljub vsemu obstaja kraj v Sloveniji, ki se imenuje Jeruzalem. Tam so se križarji ustavili, ko niso zmogli cele poti. Evropa, la mission civilisatrice ne moremo ločiti od krščanstva, krščanstva od fevdalizma, fevdalizma od industrializma, industrializma od kapitalizma, kapitalizma od barbarstva. Razumem, zakaj je razsvetljenstvu sledila romantika. Razumem, zakaj je bila Marija Antoaneta naveličana kruha. Razumem, zakaj je Michelangelo sprejel delo v Sikstinski. Ves čas zamenjujem Versailles z Vichyjem in Weimar z Waterloojem. Razumem, zakaj je v Verlainovem srcu deževalo.

 

Evropa, nekega dne se zgodi Lagoška konferenca in Afrika na novo zariše tvoje meje. Nigerija dobi baltske države razen Litve, ki gre Angoli. Alžirija hoče Poljsko razen Varšave. Kamerun vzame vse med Normandijo in Gibraltarjem. Demokratična republika Kongo in Republika Kongo se dogovorita o ostalem. V Evropi postanejo uradni jeziki lingalščina, kikongo in svahili. Nordijskih držav noče nihče, vsi gozdovi so pogoreli. Prebivalce ujamejo in jih kot sužnje prodajo v göteborškem pristanišču. Kljub temu da je pot kratka, jih mnogo umre na morju. Tisti, ki preživijo, se razpršijo po celini, največ po Južnem Sudanu in Eritreji. V kratkem času jih polovica umre zaradi domorodnih bolezni. A otroci lahko delajo in petindvajset nordijskih generacij odrašča v suženjstvu. Nihče noče Anglije, a Bocvana se žrtvuje. Po referendumu pripadeta Škotska in Wales Somaliji. Edina svobodna evropska država je Združena Irska.

 

Še sanjalo se mi ni, da pesem skupine Cranberries govori o IRI. Evropa, to nisem jaz, to ni moja družina. Bolje bi bilo, če Spinning Jenny nikoli ne bi iznašli. Veliko bi nam bilo prihranjeno, če bi se Marx in Engels razkrila. Evropa, nekaj tistih, ki bi radi zaprli meje, da bi zaščitili plače, so otroci študentskih protestov, ki so pozabili, da delavci nimajo domovine. Si samo zlobna, ali je to neslana šala? Upam, da so tiste, ki so jih zažgali na čarovniških procesih, imele kaj opraviti s hudičem. Upam, da se nam Galileo Galilei posmehuje iz svojih nebes. Upam, da tjulnjeva mast res pomaga proti oslovskemu kašlju. Upam, da je bo Jessie lahko uvozila, kolikor je potrebuje. Upam, da si bo Jelinek kupila otok za ta denar. Upam, da Češka ne bo zapravila državnih rezerv za razsvetljavo praških spomenikov. Upam, da nobena krščansko-demokratska stranka ne bo dosegla praga. Upam, da v hribih še živijo partizani. Upam, da streljajo fašiste, tako kot ti streljaš kunce. Upam, da bo Amy Winehouse vstala od mrtvih in pela na mojem pogrebu. Upam, da bo Freud poimenoval tvoje stanje po Marine in njenem očetu: kompleks Le Penovih.

 

Evropa, večina švedskih predsednikov strank se istoveti s Piko Nogavičko. Podobni pa so morilcu Bambijeve mame. Vsak dan se sprašujemo, ali si ne bi priskrbeli dvojnega državljanstva, da bi imeli izhod v sili. Ali pa bo to vodilo v našo deportacijo. Vedno več ljudi omenja Portugalsko. Prepoznam blef, ko ga vidim. Ko je izbruhnila vojna v Jugoslaviji, sem bila stara osem let. Devet, ko sem dobila sošolce iz Bosne. Nisem mogla razumeti, da so bili tudi oni begunci, tako kot mi, čeprav so bili Evropejci. V Beogradu leži Titov mavzolej desno od iranske ambasade. Enna še vedno pravi, da govori srbohrvaško. Najin najmanjši skupni imenovalec je baklava. Evropa, nagrada za najrevnejšo kulinariko gre tudi letos tebi.

 

Evropa, v Barceloni sem demonstrirala za pravico do splava. Sanjala sem, da je moje telo povozil tank. Na trgu v Krakovu sem videla prazne stole. A raje kot da obiščem koncentracijska taborišča, berem Victorja Klempererja. Evropa, besede so lahko kot majhni odmerki arzena. Evropa, ko fašisti morijo otroke, ti dviguješ državne zastave. Evropa, zgodovinske vzporednice lahko vlečem celo večnost. Toda velika razlika med zdaj in takrat so štirje milijoni sovjetskih vojakov. Razlika med finsko zimsko vojno in zdaj je osemdeset stopinj. Evropa, to je resnično doba pozabe. Končala bom kot Ulrike Meinhof ali kot Italija na svetovnem prvenstvu v nogometu. Moj psihoanalitik se strinja z vsem.

 

Jezna sem na komunizem, ker je zajebal sanje o komunizmu. Jezna sem na Švedsko akademijo, ker daje fevdalizmu slab sloves. Jezna sem na Islandijo, ker jezik ni umazano perilo. Jezna sem na Orfeja, ker ni imel potrpljenja. Jezna sem na Luthra, ker si nikoli ni vzel prosto. Jezna sem na Gabriela, ker se ne bo preselil v Bagarmossen. Jezna sem na Putina zaradi tistega z judom. Jezna sem na Merklovo, ker ni angel.

 

 

Svoboda izražanja? Recimo.

 

 

Evropa, tisti, ki nekoč nikoli ne bi glasovali za laburiste, zdaj delajo kampanjo za Corbyna. Resnično sem imela upanje za Syrizo in ga še vedno imam za Podemos. Čeprav uporabljajo iste parole kot Obama. Evropa, hčerko sem odpeljala v Zoologischer garten. Žirafe se je bala, leva pa je hotela objeti. Potem sva šli v muzej Pergamon. Hotela sem ji pokazati portal, ki nosi njeno ime. Zaspala je v vozičku in vse, na kar sem lahko pomislila, je bilo ropanje Babilonije. Evropa, zavračam sodelovanje pri pogovorih o terorizmu, ki se ne začnejo z vojno za nafto. Na Downing Street 10 bom podtaknila orožje za množično uničevanje. Evropa, koliko nas je bilo na ulicah leta 2003? Koliko si jih v vsakem primeru umorila?

 

Evropa, če še tolikokrat rečemo Londonu Bližnji zahod in ZDA Daljni zahod, se obnašaš kot bi živela v zlatih časih kralja Leopolda. Evropa, kdaj bo beli človek izpolnil svoje breme? Še vedno nisem povedala, kaj si storila našim staršem v devetdesetih. Nisem pojasnila, zakaj v torbici nosim laserske svinčnike. Se spomniš belih rok na ovratnikih suknjičev? Se spomniš tistih, ki so nazdravljali v madridskih lokalih, ko je Pinocheta zadel infarkt? Se spomniš tistih, ki so si pulili lase, ko je Milošević umrl v zaporniški celici? Se spomniš tistih, ki so plesali po londonskih ulicah, ko je Thatcherjevo zadela kap? Se spomniš babičine petrolejsko modre tančice? Se spomniš mene s kitkami?

 

Kdorkoli bi lahko bil razumel, da skupnost za premog in jeklo ni bila namenjena proletariatu. Kdorkoli ve, da lahko delavci izgubijo le svoje okove. Kdorkoli bi lahko informiral prebivalce Lezbosa, da so lezbijke že zmagale. Evropa, mislim, da bi mi bila kraljica Kristina všeč. Ne vem pa, če bi bila jaz všeč kraljici Kristini. Od vseh, ki so tukaj živeli, mi je Spartak najljubši. Nič od tega, kar smo se učili v šoli, se ne ujema z resničnostjo. Hočem, da Öcalan postane predsednik Evropske komisije. Hočem, da se zgodba o tebi konča v umazaniji in blatu. Hočem, da se zgodba o nas konča kot film Pride. Hočem, da gre sindikalno gibanje z roko v roki s queerovskimi aktivisti, da gredo queerovski aktivisti z roko v roki z ljudmi brez papirjev, da gredo ljudje brez papirjev z roko v roki s svojimi otroki, da gredo otroci z roko v roki s svojimi kunci, da imajo kunci v svojih nahrbtnikih stekleničke vode za otroke. Hočem, da kamboški kmetje zažgejo naš papirnati denar. Hočem pozabiti, da je zaradi možnosti izbire, ki jo imam, svet polovica. Hočem, da se mednarodne posvojitve prepovejo. Hočem, da moji otroci pripadejo nekomu drugemu.

 

Evropa, gori v Clichyju, gori v Brixtonu, gori v Husbyju. Gori v mojih očeh, ko berem časopis. Boš pustila, da tvoje čustveno življenje usmerjajo desničarske medijske hiše? Še v vikinški dobi je bila svoboda tiska večja kot je v tvojih demokracijah. Evropa, od liberalnih uvodniških strani imaš že čisto sprane možgane. Svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz. Evropa, kot otrok sem brala Allena Ginsberga, vse priznam. Evropa, uspelo ti je izpeljati tisto, česar drugim ni. Ubila si moje brate.

 

Evropa, kam si založila ljubezen? Kaj si naredila s svojim duhcem? Kam si skrila svoje pelargonije? Kdaj boš obtičala v varnostni kontroli? Kdaj boš šla pred haaško sodišče? Kdaj boš prisluhnila beguncem namesto novinarjem, ki delajo pod krinko kot begunci? Evropa, ali je to res? Moja hči je pravnukinja ukrajinskih Judov, ki so bežali pred pogromi, vnukinja iranskih in argentinskih komunistov, ki so bežali pred diktaturami, hči utrujenih Švedov, ki upata, da bosta lahko ostala. Evropa, to so ti prekleti Danci. Danska je postala nora na oblast, žive nas hoče pojesti. Nekega dne bom ustanovila gibanje BDS proti Danski. Nekega dne bom Danski zarila kol naravnost v srce. Nekega dne bodo Dansko pokljuvale ferske srake. Nekega dne bodo na Danskem dovoljene samo halal klobase. Nekega dne bom Dansko razstavila kot Legoland.

 

Evropa, ne bom nehala s svojo obsedenostjo. Nočem priti do bistva. Nočem kupiti Berlinskega zidu. Nič nisem rekla o milijonih revežev, ki živijo v tvojih loncih za rože. Nič nisem rekla o tvojih zaporih. Nič nisem rekla o tem, kako me je tiste noči Ylva uspavala s petjem. Nič nisem rekla o tem, kako se bodo družinske vezi razpustile. Černobil in Čečenijo bom prihranila za drugič. Upam, da so moja čustva do Danske jasno vidna. Evropa, pusti me pri miru, vem, kaj delam. Naveličana sem tvojih bolanih zahtev. Pusti žensko, naj živi. Kako naj napišem žalostinko v tvojem brezupnem duhu? Cvetovi sliv padajo tudi tukaj. Videti bi me morala, ko bi prišla do Pasolinija. Videti bi me morala, kako zmagujem proti mlinom na veter. Evropa, moja queerovska rama je izpahnjena. Začelo se je zadnje odštevanje.

 

(Prevedla Mita Gustinčič Pahor)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.171
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.882
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.301
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.015
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938