Komentar

In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)

Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je enostavno preveč fin, svetovljanski in razgledan za provincialno kloako, v katero se je začela spreminjati slovenska politika. Kot prvi minister za kulturo v samostojni Sloveniji je tako visoko postavil lestvico spodobnosti, da so njegovi današnji nasledniki videti kot neposrečene karikature slabe šale.

23.08.2018 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Andrej Capuder   In memoriam   Dante   Božanska komedija   Petrarca   Pariz   Rim   diplomat   prevajalec   pesnik   pisatelj

Foto: Mediaspeed

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

Slovenska politika pa nikakor ni edina, ki je v zadnjih letih doživela tako strahotno regresijo, da v njej - za razliko od Demosove "osamosvojitvene" vlade na začetku devetdesetih - ni ostalo praktično nobenega intelektualca več. Ko sem iskal kak poglobljen, kvaliteten zapis v spomin Andreju Capudru, sem bil razočaran. Našel sem zgolj kopirane in malenkostno spremenjene verzije enega in istega življenjepisa, takorekoč copy-paste teksta s spletne wikipedije. Po svoje me to niti ni več tako šokiralo, saj bi bilo glede na splošni nivo slovenskega žurnalizma utopično pričakovati, da se bo kje pojavil kak izstopajoč hommage.

 

Profesor Capuder je - preden se je odločil za akademsko kariero - na ljubljanski "Šubički" učil francoščino. Med svojimi dijaki je bil zelo priljubljen. Marsikdo se ga spomni še danes. Kasnejši akademski dosežki, pet romanov, dve pesniških zbirk in več zbirk esejev veljajo neprimerno več od njegove razmeroma kratke politične kariere. Ne le mojstrski prevod Dantejeve Božanske komedije, pač pa tudi poslovenjenje sonetov Petrarce in francoski prevodi (Jacques Prévert, Antonio Machado, Paul Claudel, Baudelaire) so Andreja Capudra postavili med vodilna imena slovenskega prevajalstva in literature 20. stoletja. Ne smemo pozabiti niti na prevod danskega eksistencialista Sørena Kierkegaarda, na vrsto izjemnih esejev o Danteju, Petrarci, Camõesu, Unamunu, Kosovelu, Kocbeku, Bergsonu itn.

 

Za Andreja Capudra bi lahko rekli zlasti dvoje: da je bil kot intelektualec iz katoliškega kroga v našem levičarskem kulturniškem establishmentu izrazito spregledan - in to po krivici, ter da je pri svojih 75. letih umrl prekmalu. Prezgodaj v tem smislu, da prav pri njem velja tista grenka misel, da dobre ljudi premalo cenimo, dokler so med nami, živi. Morda ni bil najboljši diplomat, morda se v antiintelektualističnem miljeju ni ravno obnesel kot politik, ampak prav pri intelektualcih je pogosto tako, da v politični mlakuži ne morejo uspevati. Ker so preveč plemeniti za zverinjak, v katerem se krvavo grizejo najslabše človeške nravi. Kar predstavljam si, kako zelo bi se gospod Capuder šele zgražal, če bi doživel izvolitev bodoče vlade, zlasti njeno kadrovsko sirotišnico na področju kulture.

 

 

Patrick Cassidy: Vide cor meum.

Libretto iz Dantejevega soneta Novo življenje (La Vita Nuova).

Pojeta Danielle de Niesse in Bruno Lazzaretti.

 

 

O Capudru kot diplomatu so lahko danes deljena mnenja in nekateri nekdanji visoki zunanjepolitični funkcionarji mu še vedno zamerijo izjave o diplomaciji, ki so bile po njihovem mnenju "nepotrebne in nerodne". Toda kot pesnik, esejist, pisatelj in predvsem prevajalec se je proslavil večkrat, pa za to nikoli ni dobil kakšnega posebnega priznanja. Prešernove nagrade, denimo, mu niso privoščili. Za svoj prevod Dantejeve Božanske komedije je sicer leta 1973 resda dobil Sovretovo nagrado Društva slovenskih prevajalcev, vendar pa je v enem svojih zadnjih in daljših intervjujev (revija Zvonvir) o tem s precej humorja povedal, kako so ob podelitvi Sovretove nagrade pol ure govorili o čudoviti slovenščini, medtem ko njega kot prevajalca skorajda niso omenili. "Resnica pa je, da takega norca Slovenija ni rodila v štiridesetih letih ne na desni, ne na levi, ne v sredini."

 

A če je bila domovina glede priznanj mačehovska, je Andrej Capuder prejel več visokih priznanj na tujem. Je nosilec italijanskega viteškega križca, reda francoske častne legije, leta 2011 pa je postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

 

Capuder je Božansko komediji prevajal celo desetletje, kar je sicer samo dve leti manj, kot jo je Dante Alighieri pisal. Tudi popravljal jo je še kasneje in o tem v svojem značilnem sarkastično-ironičnem tonu dejal, da je s prevodom tako kot z ženo: "Če je zvesta, ni lepa, če pa je lepa, ni zvesta."

 

 

+++

 

Kot minister za kulturo Andrej Capuder ni nikogar odpustil ali zamenjal. Liberalci - no, pravzaprav bolj salonski levičarji in člani partijske elite - so ga imeli v zobeh zaradi tiste zloglasne izjave "ora et labora", ki je Capudra postavila na vrh seznama najbolj medijsko izpostavljenih Demosovih minstrov. A v resnici mu razen kakšne občasne intelektualno provokativne izjave ne bi mogli ničesar očitati. Tudi po koncu politične kariere se ni medijsko pretirano izpostavljal; kot veleposlanik v Parizu (1993-1997) je kasneje dvignil nekaj prahu zaradi svoje knjige Pariški dnevnik, ki je izšla leta 1999. V njej je namreč opisal anekdoto s slavno nemško manekenko Claudio Schiffer, ki jo je tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek med obiskom Pariza ves očaran opazil v hotelskem baru in svojemu ambasadorju Capudru naročil, naj mu uredi, da bo lahko spil kavo z njo ...

 

Še enkrat je Capudra odneslo v diplomacijo, in sicer v obdobju Janševe vlade, ko je bil veleposlanik v Rimu (2005-2009). Lepšega darila si človek, ki je velik del svojega življenja posvetil prevajanju francoske in italijanske literature, bržkone ne bi mogel želeti. Andreja Capudra sem osebno spoznal ravno v tistem času, ko je bil veleposlanik v Rimu. Bil je vroč junijski večer, ko sem prišel na sprejem ob slovenskem nacionalnem prazniku, dnevu neodvisnosti, ki je potekal na vrtu hotela Crowne Plaza Rome St. Peter's na Via Aurelia Antica. Na istem mestu je dan prej ali kasneje - ne spomnim se več - organiziralo enak sprejem ob enaki priložnosti tudi veleposlaništvo pri Svetem sedežu, kar se mi je zdelo povsem neracionalno trošenje denarja. A ko se spominjam Andreja Capudra tistega poletnega večera, ga vidim v elementu rimske sproščenosti in radosti do življenja, oblečenega v obvezno sivo obleko, z malce skuštranimi lasmi, kozarcem rdečega vina v roki, razpravljajočega o italijanski umetnosti ...

 

Takšen prizor se staplja z verzom, ki ga je profesor Capuder pogosto citiral:

 

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
85 let Velike lakote v Ukrajini: Nepriznavanje "holodomora" je enako nemoralno kot zanikanje holokavsta
13
22.10.2018 20:02
Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote , je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Renesansa in srednji vek: Sarajevske meditacije o demokraciji in islamu
7
21.10.2018 20:54
Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtevpolitičnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 2,952
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,988
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,934
04/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,696
05/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,626
06/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,305
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,230
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 985
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 724
10/
Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?
Marko Golob
Ogledov: 1,896