Komentar

Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno

V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih merilih ni mogoče videti. Province samo oponašajo kozmopolise brez ontološke silovitosti, kaj šele slojevitosti, samo pretvarjajo se, da so odločilne v vseh smislih. Za provincializem je značilno oponašanje in pretvarjanje.

26.08.2018 06:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Berlin   Ludwig Mies van der Rohe   Carsten Nicolai   postmodernizem   minimalizem   Camila Graey   Marko Peljhan

Foto: The Edge

Berlin je eno od osrednjih mest kozmopolitske umetnosti.

Od rojstva dalje živim v slovenskem jeziku. Ker sem dobil ime in priimek Dragan Živadinov sredi monokulturne skupnosti, je več kot razumljivo, da se moja zavest istoveti s kozmopolitsko kulturo, nikakor ne z lokalno; ne s slovensko, ne z bolgarsko, ne s francosko. Preprosto ne more biti drugače, vse ostalo bi bilo neskladno z mojim imenom in priimkom, med drugim tudi zato, ker je osrednja folklorna skupina, ki nenehoma nastopa v mojem kulturnem domu - dadaizem. Včasih si predstavljam, da bi se lahko kultura, v katero sem vrojen, poistovetila s postgravitacijsko umetnostjo, ki jo gradim z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem, v naslednjem hipu pa se mi zdi to skoraj nemogoče. Nacionalna kultura ima zahtevna pravila, meni popolnoma nasprotna, včasih celo nedostopna.

 

Berlin je eno od osrednjih mest kozmopolitske umetnosti. Pogled usmerim na izris arhitekturne umetnine, ki ni bila nikoli zgrajena, na stolpnico Ludwiga Mies van der Rohea iz leta 1921. Ta je dobila po združitvi obeh Berlinov svoje nepričakovano posvetilo na Potsdamer Platz. Mies van der Rohe me vedno znova spodbuja, da premišljujem tisto, kar je največ v umetnosti - modernizem / avantgardizem. Kozmopolitski modernizem razumem kot kategorični prelom s stilnimi silnicami, ki so se tristo let po renesansi prelivale iz ene vezne posode v drugo vse tja do začetka XX. stoletja. Modernistična umetniška dejstva in nepretrgana modernistična akcija so vzpostavili popolnoma nov sistem umetniških oblik. Renesančnemu časovnemu modelu sem ob bok postavil modernističnega, in sicer tako, da lahko iz renesančne periodizacije brez velikih pretresov razumem modernistični stilni razvoj:

 

        a.) zgodnja renesansa - zgodnji modernizem (klasična faza)

        XX. stoletje (1909 - 1995)

 

        b.) visoka renesansa - visoki modernizem (data) 

        XXI. stoletje (1995 - 2095)

 

        c.) pozna renesansa - pozni modernizem (fina materija) 

        XXII. stoletje (2095 - 2150).

 

 

Tej periodizaciji bi lahko v točki "a" dodal podtočko "a1"- postmodernizem (1970 - 1995), ki ga razumem kot zavestno zarezo teoretikov in umetnikov sedemdestih let, da vzpostavijo nasproten red prevladujočemu klasičnemu, industrijskemu duhu modernizma (prvi video festival leta 1971 v projektnem prostoru The Kitchen v New Yorku). Tudi na ta način lahko gradimo stilni čas, samo določeni pogoji morajo biti izpolnjeni. V časovnem intervalu, ki ga danes imenujemo postmodernizem (od leta 1970 do leta 1985) smo čakali, da nam UNIVAC stroji (univerzalni avtomatski računalniki) sestopijo iz višav državnih katedral. Čakali smo na P.C.-je!

 

Rad bi vas opozoril, da nisem v svoji stilno-časovni razpredelnici prezrl počasnega ritma življenja, ki je določal renesančno resničnost (1300 - 1600), za razliko od modernističnega, taylorističnega dinamičnega časa. Zelo pomembno: Težko si priznam, da je tisto, kar določa in gradi stil, ritem skrivnosti, ne pa logika naravnih zakonitosti. Iz moje periodizacije si lahko brez zadržkov napovem stilno formativne silnice, to pa je zame že veliko!

 

Današnji komentar je posvečen visokemu modernizmu (1995 - 2095) in dvema umetnikoma, ki ju ne bi rad še imenoval, predvsem zato ne, da bi tekst dobil univerzalnejšo intonacijo. Oba umetnika sta na moji lestvici razumevanja umetnosti XX. in XXI. stoletja v samem vrhu njenega duha. Moje periodizacije so samo začasne strukture, ki mi omogočajo lastno samoorganiziranost. Seštevek odstavka: bodočnost in preteklost sta afektirana orientacija naše začasnosti. Zato zahtevata od nas vsakokratno preglednost.

 

V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, lahko z veliko verjetnostjo prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih merilih ni mogoče videti. Province samo oponašajo kozmopolise brez ontološke silovitosti, kaj šele slojevitosti, samo pretvarjajo se, da so odločilne v vseh smislih. Seštevk odstavka: za provincializem je značilno oponašanje in pretvarjanje.

 

Vrnimo se za hip k zarezi, k pojmu "postmodernizem" (1970 - 1995), ki je bil že v času nastanka zavajajoč. V svojem bistvu je bil pojem postmodernizem funkcionalen trik. Oblikoval se je iz želje, da se iz negacije modernističnega projekta oblikuje nova stvarnost. Pozor: postmodernizem predvsem ni bil čas, ki naj bi nastopil - po modernizmu. Postmodernizem je bil le kratka časovna zareza, skoraj digresija znotraj tisočletja. V letih 1970 - 1995 se je zgodil tranzicijski čas, zgodil se je hipen razkroj "velikega merila". Klasični modernizem je velik preboj racionalih sil. Teh pa ne bi nikoli bilo, če ne bi v umetnosti že od samega začetka stoletja obstajale v umetnosti avantgardne eksperimentalne in laboratorijske divizije.

 

Kaj sploh povezuje in omogoča zahodno civilizacijo racionalnega dvajsetega in enaindvajsetega stoletja: eksperimentalna znanost in eksperimentalna umetnost. Zgodovinsko izhodišče za novo tehnološko umetnost je minimalistična umetnost kot ena od klasičnih vej modernizma. Minimalizem je poleg konceptualizma zadnji stilem klasičnega zahodnega modernizma. Minimalizem se odpoveduje vsemu nebistvenemu, celo barvam. Zaveže se svetlobi in nesvetlobi, belemu in črnemu, odvrže vse nepotrebno. Težko mi je vstopiti v minimalistične kategorije, čeprav te izhajajo iz suprematističnih izhodišč (Camila Graey, Ruski umetniški eksperiment, 1863 - 1922 ).  Suprematizem je tisti, ki mi poleg konstruktivizma pomeni skoraj vse. Več kot razvidno je, da je minimalizem ameriških umetnikov reakcija na ameriški neobvezen ekspresionizem. Težko mi je opevati redukcionizem, ki na koncu zahteva od opazovalca, da gleda v umetnini samo to, kar vidi in nič več. Zahtevna karterzijanska samodisciplina od hiperobčutljivih umetnikov zahteva, da se odrečejo človeški mnogoterosti.

 

Beseda tedna: kontingenca; dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno; slučajnost, možnost

 

Minimalizem je umetniška smer, ki se je navidez najbolj približala suprematizmu. Minimalistični manifestni inventar mi je v celoti pregleden, toda sam sem, ko se pogledam v svoje stilne histerije, ravno nasproten - maksimalističen. Verjetno me ravno zato minimalizem tako intenzivno privlači, ta večni avtistični eskapizem. Prideš v arhitekturni volumen muzeja z atributi klasičnega modernizma, v njem pa gledaš redukcijo redukcije, gledaš točno tisto, kar vidiš. Ne več, ne manj. Res pa je, da je to fantastično izhodišče, da se zvočne frekvence vizualizirajo, da se pomensko ekranizirajo. V njih je skoncentriran ves energetski potencial človeštva. Točno to (minimalizem) je fantastično zgodovinsko izhodišče za ekranizacijo najnovejših tehnologij. Monitorji postanejo umetnine same! V njih pa je veliko več kot v "objektu nič". Ta pa pripada nam, umetnikom vzhodne Evrope.

 

Procesualnost klasičnega modernizma je bila zasnovana na redukciji, minimalizaciji, funkcionalizaciji, racionalizaciji; visoki modernizem pa vse te stilno-formativne zahteve samo stopnjuje. Uvede pomembne stilno-formativne pojme: pospeševanje, kontingenca, konektor in substitucija. To so pojmi, ki jih želim komentirati in jih tudi bom. Prej ali slej!

 

Predvsem je Berlin mesto, v katerem živi in dela Carsten Nicolai (Alva Noto). Ko sem prejšnji teden stal pred njegovo tehno postavitvijo z naslovom "tele" v Berlinische Galerie, sem pomislil na fantastičnega Marka Peljhana. V Ljubljani smo pred leti imeli izvrsten art lokal, ki se je imenoval Minimal. Popolnoma logično je, da sem v njem prvič srečal Carstena Nikolaia. A je sploh potrebno poudarjati, da me je z njim seznanil Marko Peljhan?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.027
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.048
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.768
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.606
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.768
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.231
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.077
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.075