Komentar

Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno

V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih merilih ni mogoče videti. Province samo oponašajo kozmopolise brez ontološke silovitosti, kaj šele slojevitosti, samo pretvarjajo se, da so odločilne v vseh smislih. Za provincializem je značilno oponašanje in pretvarjanje.

26.08.2018 06:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Berlin   Ludwig Mies van der Rohe   Carsten Nicolai   postmodernizem   minimalizem   Camila Graey   Marko Peljhan

Foto: The Edge

Berlin je eno od osrednjih mest kozmopolitske umetnosti.

Od rojstva dalje živim v slovenskem jeziku. Ker sem dobil ime in priimek Dragan Živadinov sredi monokulturne skupnosti, je več kot razumljivo, da se moja zavest istoveti s kozmopolitsko kulturo, nikakor ne z lokalno; ne s slovensko, ne z bolgarsko, ne s francosko. Preprosto ne more biti drugače, vse ostalo bi bilo neskladno z mojim imenom in priimkom, med drugim tudi zato, ker je osrednja folklorna skupina, ki nenehoma nastopa v mojem kulturnem domu - dadaizem. Včasih si predstavljam, da bi se lahko kultura, v katero sem vrojen, poistovetila s postgravitacijsko umetnostjo, ki jo gradim z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem, v naslednjem hipu pa se mi zdi to skoraj nemogoče. Nacionalna kultura ima zahtevna pravila, meni popolnoma nasprotna, včasih celo nedostopna.

 

Berlin je eno od osrednjih mest kozmopolitske umetnosti. Pogled usmerim na izris arhitekturne umetnine, ki ni bila nikoli zgrajena, na stolpnico Ludwiga Mies van der Rohea iz leta 1921. Ta je dobila po združitvi obeh Berlinov svoje nepričakovano posvetilo na Potsdamer Platz. Mies van der Rohe me vedno znova spodbuja, da premišljujem tisto, kar je največ v umetnosti - modernizem / avantgardizem. Kozmopolitski modernizem razumem kot kategorični prelom s stilnimi silnicami, ki so se tristo let po renesansi prelivale iz ene vezne posode v drugo vse tja do začetka XX. stoletja. Modernistična umetniška dejstva in nepretrgana modernistična akcija so vzpostavili popolnoma nov sistem umetniških oblik. Renesančnemu časovnemu modelu sem ob bok postavil modernističnega, in sicer tako, da lahko iz renesančne periodizacije brez velikih pretresov razumem modernistični stilni razvoj:

 

        a.) zgodnja renesansa - zgodnji modernizem (klasična faza)

        XX. stoletje (1909 - 1995)

 

        b.) visoka renesansa - visoki modernizem (data) 

        XXI. stoletje (1995 - 2095)

 

        c.) pozna renesansa - pozni modernizem (fina materija) 

        XXII. stoletje (2095 - 2150).

 

 

Tej periodizaciji bi lahko v točki "a" dodal podtočko "a1"- postmodernizem (1970 - 1995), ki ga razumem kot zavestno zarezo teoretikov in umetnikov sedemdestih let, da vzpostavijo nasproten red prevladujočemu klasičnemu, industrijskemu duhu modernizma (prvi video festival leta 1971 v projektnem prostoru The Kitchen v New Yorku). Tudi na ta način lahko gradimo stilni čas, samo določeni pogoji morajo biti izpolnjeni. V časovnem intervalu, ki ga danes imenujemo postmodernizem (od leta 1970 do leta 1985) smo čakali, da nam UNIVAC stroji (univerzalni avtomatski računalniki) sestopijo iz višav državnih katedral. Čakali smo na P.C.-je!

 

Rad bi vas opozoril, da nisem v svoji stilno-časovni razpredelnici prezrl počasnega ritma življenja, ki je določal renesančno resničnost (1300 - 1600), za razliko od modernističnega, taylorističnega dinamičnega časa. Zelo pomembno: Težko si priznam, da je tisto, kar določa in gradi stil, ritem skrivnosti, ne pa logika naravnih zakonitosti. Iz moje periodizacije si lahko brez zadržkov napovem stilno formativne silnice, to pa je zame že veliko!

 

Današnji komentar je posvečen visokemu modernizmu (1995 - 2095) in dvema umetnikoma, ki ju ne bi rad še imenoval, predvsem zato ne, da bi tekst dobil univerzalnejšo intonacijo. Oba umetnika sta na moji lestvici razumevanja umetnosti XX. in XXI. stoletja v samem vrhu njenega duha. Moje periodizacije so samo začasne strukture, ki mi omogočajo lastno samoorganiziranost. Seštevek odstavka: bodočnost in preteklost sta afektirana orientacija naše začasnosti. Zato zahtevata od nas vsakokratno preglednost.

 

V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, lahko z veliko verjetnostjo prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih merilih ni mogoče videti. Province samo oponašajo kozmopolise brez ontološke silovitosti, kaj šele slojevitosti, samo pretvarjajo se, da so odločilne v vseh smislih. Seštevk odstavka: za provincializem je značilno oponašanje in pretvarjanje.

 

Vrnimo se za hip k zarezi, k pojmu "postmodernizem" (1970 - 1995), ki je bil že v času nastanka zavajajoč. V svojem bistvu je bil pojem postmodernizem funkcionalen trik. Oblikoval se je iz želje, da se iz negacije modernističnega projekta oblikuje nova stvarnost. Pozor: postmodernizem predvsem ni bil čas, ki naj bi nastopil - po modernizmu. Postmodernizem je bil le kratka časovna zareza, skoraj digresija znotraj tisočletja. V letih 1970 - 1995 se je zgodil tranzicijski čas, zgodil se je hipen razkroj "velikega merila". Klasični modernizem je velik preboj racionalih sil. Teh pa ne bi nikoli bilo, če ne bi v umetnosti že od samega začetka stoletja obstajale v umetnosti avantgardne eksperimentalne in laboratorijske divizije.

 

Kaj sploh povezuje in omogoča zahodno civilizacijo racionalnega dvajsetega in enaindvajsetega stoletja: eksperimentalna znanost in eksperimentalna umetnost. Zgodovinsko izhodišče za novo tehnološko umetnost je minimalistična umetnost kot ena od klasičnih vej modernizma. Minimalizem je poleg konceptualizma zadnji stilem klasičnega zahodnega modernizma. Minimalizem se odpoveduje vsemu nebistvenemu, celo barvam. Zaveže se svetlobi in nesvetlobi, belemu in črnemu, odvrže vse nepotrebno. Težko mi je vstopiti v minimalistične kategorije, čeprav te izhajajo iz suprematističnih izhodišč (Camila Graey, Ruski umetniški eksperiment, 1863 - 1922 ).  Suprematizem je tisti, ki mi poleg konstruktivizma pomeni skoraj vse. Več kot razvidno je, da je minimalizem ameriških umetnikov reakcija na ameriški neobvezen ekspresionizem. Težko mi je opevati redukcionizem, ki na koncu zahteva od opazovalca, da gleda v umetnini samo to, kar vidi in nič več. Zahtevna karterzijanska samodisciplina od hiperobčutljivih umetnikov zahteva, da se odrečejo človeški mnogoterosti.

 

Beseda tedna: kontingenca; dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno; slučajnost, možnost

 

Minimalizem je umetniška smer, ki se je navidez najbolj približala suprematizmu. Minimalistični manifestni inventar mi je v celoti pregleden, toda sam sem, ko se pogledam v svoje stilne histerije, ravno nasproten - maksimalističen. Verjetno me ravno zato minimalizem tako intenzivno privlači, ta večni avtistični eskapizem. Prideš v arhitekturni volumen muzeja z atributi klasičnega modernizma, v njem pa gledaš redukcijo redukcije, gledaš točno tisto, kar vidiš. Ne več, ne manj. Res pa je, da je to fantastično izhodišče, da se zvočne frekvence vizualizirajo, da se pomensko ekranizirajo. V njih je skoncentriran ves energetski potencial človeštva. Točno to (minimalizem) je fantastično zgodovinsko izhodišče za ekranizacijo najnovejših tehnologij. Monitorji postanejo umetnine same! V njih pa je veliko več kot v "objektu nič". Ta pa pripada nam, umetnikom vzhodne Evrope.

 

Procesualnost klasičnega modernizma je bila zasnovana na redukciji, minimalizaciji, funkcionalizaciji, racionalizaciji; visoki modernizem pa vse te stilno-formativne zahteve samo stopnjuje. Uvede pomembne stilno-formativne pojme: pospeševanje, kontingenca, konektor in substitucija. To so pojmi, ki jih želim komentirati in jih tudi bom. Prej ali slej!

 

Predvsem je Berlin mesto, v katerem živi in dela Carsten Nicolai (Alva Noto). Ko sem prejšnji teden stal pred njegovo tehno postavitvijo z naslovom "tele" v Berlinische Galerie, sem pomislil na fantastičnega Marka Peljhana. V Ljubljani smo pred leti imeli izvrsten art lokal, ki se je imenoval Minimal. Popolnoma logično je, da sem v njem prvič srečal Carstena Nikolaia. A je sploh potrebno poudarjati, da me je z njim seznanil Marko Peljhan?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,342
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,935
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,995
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,149
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 999
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444