Razkrivamo

Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 6. del

Predstavljamo tragično zgodbo. Miha je bil otrok s prirojeno srčno napako, ki ga kot klinični primer nesprejemljivega zdravljenja navajata tako slovenski izredni strokovni nadzor, ki je bil izpeljan takoj po smrti mladega bolnika, kakor tudi Mednarodno poročilo profesorja Gregoriča dobri dve leti kasneje. S konkretnimi dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu in s konkretno korespondenco med zdravniki, ki so vodstvo univerzitetne bolnišnice opozarjali na napačne odločitve in možne posledice! Vodstvo UKC Ljubljana in Pediatrična klinika sta bila za opozorila dr. Podnarja in dr. Vesela gluha.

26.08.2018 17:00
Piše: Blaž Mrevlje
Ključne besede:   Mednarodno poročilo   Pediatrična klinika   UKCL   Rajko Kenda   Tomaž Podnar   Uroš Mazić   otroška srčna kirurgija   David Mishaly   Igor Gregorič

Sprašujem se, kako si lahko človek, potem ko je kot vodja klinike popolnoma uničil dve medicinski stroki na nivoju države, opere svoje ime? Kako se lahko zjutraj pogleda v ogledalo? Kako gre lahko zvečer spat? In še najbolj, kako si upa sploh še javno oglašati?

V mesecu maju in juniju smo na portal+ slovensko javnost večkrat opozorili na posledice, ki bodo sledile nerazumljivemu in brezglavemu reševanju antiprofesorja in bivšega nestrokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajka Kende in uničene otroške kardiologije v okviru genialne pogruntavščine, slamnatega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki se je kot poštni nabiralnik nekega lepega dne naselil na Pediatrični kliniki. (In ki je, če mene vprašate, zgolj past, v katero je goljfiva kača speljala prof. Igorja D. Gregoriča, da bo na koncu kriv za propad otroške kardiologije, ne pa že omenjeni Kenda.) 

 

Napoved, da bo za uničenje otroške kardiologije kriv nekdo drug, ne pa Rajko Kenda?

 

 

Vključno s prvo nepotrebno smrtno žrtvijo te norosti (NIOSB), ki je že v samem štartu v kontradikciji z ugotovitvami Mednarodnega poročila o otroški srčni kirurgiji, ki ga je kot predsednik komisije podpisal taisti prof. Igor D. Gregorič, ki zdaj NIOSB organizira. Zaradi izjemno težke situacije in praktično brez dobrih možnosti za hitro in učinkovito rešitev se je prof. Gregorič v NIOSB dobesedno zaletel v samega sebe oz. svoje ugotovitve iz časa, ko je bil predsednik mednarodne komisije.

 

V mesecu maju in juniju smo napovedali, da bo prvi otrok zaradi uničene pomembne medicinske stroke - otroške kardiologije - umrl tekom letošnjega poletja. Napoved se je žal uresničila. Na portalu+ nismo jasnovidni, pač pa gre za preprosto kombinacijo statistike rojstev otrok, incidence prirojenih srčnih napak, distribucije primerov skozi čas in povsem zgrešenega reševanja problema. Staršem izrekam iskreno sožalje.

 

V javnosti in na socialnih omrežjih se pojavljajo različna mnenja glede javne debate o reševanju uničenih strok - otroške kardiologije in pediatrične intenzivne medicine - ter posledic te anihilacije na nacionalnem nivoju. Nekateri, predvsem v nespametno in zato neučinkovito (vključno s smrtnimi žrtvami) reševanje problema vpleteni, so mnenja, da bi bilo potrebno zadeve reševati za zaveso javnosti. Po ustaljeni preživetveni strategiji UKC Ljubljana ali slovenskega zdravstva na splošno: ko pride problem se potuhni in čakaj, da se vihar poleže - ljudje imajo spomin zlate ribice; ko pride do strokovne napake, jo pometi pod preprogo; laična javnost je neuka, zato bomo čez nekaj dni dali izjavo za javnost četice pristojnih, ki jo bo sleherni Janez Novak zaradi simbolne moči, ki jo ima (je imela) ustanova, kupil kot suho zlato.

 

Moje mnenje je, da je potrebno začeti problematiko slovenskega zdravstva reševati na popolnoma drugačen način. Začenši s transparentnostjo in večinoma v javnosti. Kajti javnost, torej davkoplačevalke in davkoplačevalci, ki zdravstvo financirate, imate pravico vedeti, kaj se v njem dogaja. Po domače: kaj za svoj denar kupujete. Vključno s pomanjkljivostmi, napakami in zablodami. Tudi zato, da veste, kaj vas čaka, ko ga boste sami potrebovali. Le na ta način bodo večne in skoraj nesmrtne vodstvene korifeje v medicini prisiljene, da prenehajo s pometanjem problemov pod preprogo in laganjem javnosti ter končno začnejo delati tisto, zaradi česar so na vodstvenih položajih. Voditi in spreminjati stvari na bolje. Edino, kar je pri tem treba upoštevati, sta spoštovanje zasebnosti bolnika in pieteta v primeru smrtnih žrtev izrojenega sistema.

 

 

Zgodba o dojenčici

 

Dojenčica Naja, ki je žal letos poleti umrla zaradi neprimernega reševanja uničene otroške kardiologije, je bila po mnenju tako slovenskih kot tudi čeških otroških kardiologov, ki sicer trenutno skrbijo za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v okviru UKC Ljubljana (ne NIOSB) s strani zdravnikov, ki jih je v UKC Ljubljana pripeljal NIOSB, zdravljena napačno. Po mojem mnenju gre za strokovno napako. Glede na diagnozo se vsi strinjamo, da bi operacijo nekoč potrebovala. Diagnozo in ime deklice sta v svojem javnem pismu izdala starša sama (vir). Gre za kompleksno prirojeno srčno napako, ki zahteva kirurško popravo že zgodaj v začetku življenja. V primeru dojenčice Naje pa je šlo za prezgodaj rojenega otroka, torej nedonošenčka. Kar pomeni, da njeno srce ni bilo večje od oreha. Zato si lahko vsak laik zlahka predstavlja, da so anatomske razmere pri taki velikosti srca izjemno neugodne za kompleksno operacijo in, če ni res nujno, je smotrno operacijo karseda odložiti v prihodnost. Navadno do trenutka, ko otrok doseže 5 do 8 kg. Kar v konkretnem primeru pomeni najmanj še enkrat toliko, kot jih je imela mala Naja.

 

Če bi počakali, bi bilo Najino srce najmanj še enkrat večje. Kirurg bi imel še enkrat večje operacijsko polje, vse anatomske strukture bi imele še enkrat večje dimenzije. Naja pa vsaj še enkrat večje možnosti za drugačen izhod zdravljenja. Srčno napako, ki jo je imela Naja, lahko laično ponazorimo z dobro premešano Rubikovo kocko. Če jo želimo spraviti v prvotno stanje, jo moramo dodobra prestaviti v vseh treh dimenzijah in ploskve prestaviti iz enega konca na drugega. Pri kirurškem posegu takega obsega imajo kirurški rezi in šivi bistveno večji vpliv na tkivo, če je srce majhno, kot če je dvakrat večje. Otekline tekom celjenja in brazgotine, ki ostanejo, imajo bistveno večji vpliv na električne lastnosti srca. Zato so življenjsko ogrožujoče aritmije in posledični srčni zastoj bistveno pogosteješi kot pri posegu na večjem srcu.

 

Ko pade prva domina, se začnejo rušiti tudi ostale. Zaradi napačne odločitve na začetku, je mala Naja potrebovala en teden po prvi še drugo operacijo. Za oreh veliko srce prerezano, prestavljano in šivano večkrat že prvič, še ene kompleksne operacije seveda ni prestalo.

 

So imeli pri Naji alternativno možnost? So! Kirurška poprava te prirojene srčne napake je v končni fazi neizbežna. Vendar pa, kot rečeno, se jo skuša odložiti karseda dolgo z namenom, da je srce čim večje in posledično kompleksna in težka operacija, vsaj kar se dimenzij tiče, čim lažja. Res je, da je v določenih redkih primerih, ko prihaja do t.i. cianotičnih napadov, operacija potrebna prej, kot če do njih ne prihaja. Vendar pa je tudi v večini teh primerov možno kompleksno operacijo ponovno odložiti v prihodnost z enim bistveno manjšim in bistveno bolj preprostim kirurškim posegom. Ter izpeljati kompleksno in popolno kirurško popravo napake kasneje, ko je srce večje. Zakaj niso sledili tej ustaljeni praksi, ni jasno. Ali pač?!

 

 

Dojenčica je umrla, odgovorom pa se izmikajo

 

Kaj je šlo narobe? Po v mojih in tudi v javnosti dostopnih informacijah je indikacijo za operacijo postavil 35-letni indijski kardiolog, ki je, kakopak, gostoval pri nas v okviru NIOSB za kratek čas. Veni, vidi, vici. Operacija uspela, pacient umrl. Ko smo NIOSB postavili vprašanje:"Ali drži, da je indikacijo za operacijo postavil neizkušen, 35-letni indijski otroški kardiolog?" smo dobili suhoparen odgovor:"Vsi tuji zdravniki so vrhunsko usposobljeni strokovnjaki na strokovnem področju."

 

Ker z odgovorom nismo bili zadovoljni, smo jim poslali dodatno vprašanje:

 

"35-letni specialist je morda lahko izpolnil vse programe izobraževanja, ne more pa biti glede na leta tako izkušen, kot sta bila denimo slovenska kardiologa dr. Vesel in dr. Podnar. Zato vas ponovno prosimo za odgovor na vprašanje: Ali je indikacijo za operacijo prezgodaj rojene dojenčice postavil 35-letni indijski kardiolog?"

 

Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

 

Rajko Kenda (Foto: Mediaspeed)

 

Zakaj tako vprašanje in zakaj konkretno omenjam oba kolega, ki so ju po izrecnem navodilu Pokvarjene Milojke, Rajka Kende et consortes uničevali in diskreditirali tako dolgo, dokler ju niso pregnali in s tem uničili otroške kardiologije na nacionalnem nivoju? Prvič, ker 35-letni indijski (ali pa ne-indijski) kardiolog resda lahko ima vse potrebne papirje in opravljena šolanja, nima pa pri teh letih potrebne kilometrine za kompleksne odločitve. In drugič, ker sta omenjena doc. dr. Samo Vesel in prof. dr. Tomaž Podnar predstavljala stabilno jedro otroške kardiologije v UKC Ljubljana. Kljub vsem polenom s strani partijskih aparatčikov, ki sta jih dobivala pod noge leta in leta.

 

Samo tako organiziran oddelek pa lahko zagotavlja skozi čas konsistentne in varne odločitve v vseh, tudi težkih primerih, obravnave otrok s prirojeno srčno napako ter dober izhod zdravljenja na dolgi rok. In ne otroški kardiologi nomadi, ki so sicer visoko izobraženi in specializirani, a se kot krošnjarji ustavijo v vasi za teden ali dva, popravijo, kar jim je v popravilo prinešeno, potem pa izginejo brez odgovornosti neznano kam in za vekomaj.

 

Vsak zdravnik bi rad sprejemal epohalne, drzne in revolucionarne odločitve. Vendar je to lažje početi v tujini kot pa v domači bolnišnici. Predvsem, če veš, da te ščiti v naglici spacana sprememba zakona o zdravniški službi in kaos, v katerem sploh ni definirano, kdo za kaj odgovarja. Podobno je verjetno razmišljal kirurg, ki je Najo operiral prvič. Ali pa sploh ni kaj dosti razmišljal. Ni mu bilo namreč niti treba. Če je nekdo pred njim postavil indikacijo za operacijo, se ni kaj dosti spraševal, ali je umestna ali ne. Verjetno je želel biti eden prvih ali pa redkih, ki bo poseg opravil pri tako majhni deklici. Zdravniki radi premikamo meje. Še posebej tam, kjer nas težje lovijo in pripeljejo pred sodišče.

 

 

***

 

Sedaj pa nazaj k Mednarodnemu poročilu o otroški srčni kirurgiji iz leta 2015, ki ga je sestavila komisija, k ji je predsedoval prof. Igor D. Gregorič, in h konkretnemu primeru uboja na pediatriji.

 

Predstavil vam bom klinični primer otroka s prirojeno srčno napako, ki ga kot primer nesprejemljivega zdravljenja navajata tako slovenski izredni strokovni nadzor, ki je bil izpeljan takoj po smrti bolnika, kakor tudi mednarodno poročilo prof. Gregoriča dobri dve leti kasneje. S konkretnimi dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu in s konkretno korespondenco med zdravniki, ki so vodstvo univerzitetne bolnišnice opozarjali na napačne odločitve in možne posledice. Vodstvo UKC Ljubljana pod generalom Simonom Vrhuncem in Pediatrična klinika pod vodstvom njegovega prijatelja Rajka Kende sta bila za opozorila dr. Podnarja in dr. Vesela, v skladu s svojo partijsko doktrino in trmo, kakopak, gluha. Otrok je umrl. O vsem pa si mnenje lahko ustvarite sami.

 

V mednarodnem poročilu je otrok, o katerem bo govora, predstavljen kot Pacient št. 2. V elektronskem sporočilu, ki ga prilagam, je zapisan z imenom in priimkom, zato sem ga tudi za potrebe teksta imenoval Miha. V Poročilu strokovnega nadzora, ki ga bom predstavil na koncu, pa kot Novorjenček A.

  

Sindrom hipoplastičnega levega srca

 

 

Miha se je rodil julija 2012 s prirojeno srčno napako - sindromom hipoplastičnega levega srca. To poenostavljeno pomeni, da je levo srce, ki je sicer glavna črpalka, ki poganja kri po celem telesu, manjše kot bi moralo biti. Kot lahko vidite na sliki zgoraj, so v primerjavi z normalnim srcem levo, na desni sliki prikazane razlike:

 

1 - majhna aortna zaklopka (prehod iz levega prekata - glavne črpalke - v aorto),

 

2 - manjša in ožja aorta (glavna avtocesta za razvoz krvi po telesu),

 

3 - majhna mitralna zaklopka (prehod iz levega preddvora v levi prekat) in

 

4 - majhna prostornina levega prekata (zaradi česar je prostornina izčrpane krvi v telo ob vsakem utripu srca manjša, kot jo potrebuje rastoči otrok).

 

 

Miha je bil donošenček, težak okrog 4 kg. Imel je torej idealno morfologijo za izvedbo operacije po Norwoodu. Za potrebe tega sestavka bi bilo razlaganje te kirurške tehnike prezahtevno. Če pa koga vendarle zanima, si lahko več o posegu prebere tukaj

 

Miho je od zdravnikov na Oddelku za otroško kardiologijo prvi videl dr. Uroš Mazić. V času pripravljenosti. To je tisti otroški kardiolog, ki ga je v vsej bizarnosti slovenske otroške kardiologije antiprofesor Rajko Kenda v nekem trenutku žlehtnobne nerazsodnosti imenoval celo za predstojnika Oddelka otroške kardiologije, čeprav so že takrat opozarjali, da to ni modra odločitev. Kasneje je bil dr. Mazić zaradi strokovnih napak celo odstranjen iz kardiološkega oddelka in premeščen na nefrološkega, zatočišče torej, kjer je bil šef oddelka prav Rajko Kenda, preden je postal nestrokovni direktor celotne Pediatrične klinike.

 

 

Dr. Uroš Mazić: kljub strokovnim napakam se mu nikoli ni nič zgodilo. (Foto: Facebook)

 

 

S strani UKC Ljubljana pa je bilo dr. Maziću celo kazensko predpisano dodatno izobraževanje iz - kako bizarno - otroške kardiologije. In da je stvar še bolj bizarna, taisti dr. Uroš Mazić je dandanes eden od parcialnih nosilcev dejavnosti NIOSB, da je ta sploh lahko pridobil dovoljenje Ministrstva za zdravje za delovanje. Razumi te norosti, kdor more. Je pa kljub vsem strokovnim napakam zaščiten, kot se je nekdo pošalil, bolj kot kočevski medved: kot kitajska panda. Zakaj? In to sodi bolj k prejšnjemu delu krimiča Uboji na pediatriji (5. del). Njegov oče je bil še za časa rajnke Jugoslavije polkovnik 5. armadnega območja s sedežem v Zgarebu. Kot tožilec je pokrival takratno Socialistično republiko Slovenijo in je s strani JLA bil tisti, ki je vodil proces proti četverici, bolj znan kot afera JBTZ. Če boste prebrali tudi 5. del poročila, boste t.i. udbovsko ali revolucionarno hrbtenico in mnoge bizarne zakaje in zatoje, ki se dogajajo v UKC Ljubljana, tudi s tem podatkom lažje razumeli.

 

Po pripovedovanju je dr. Mazić glede malega bolnika Mihe poklical dr. Roberta Blumauerja, nato pa sta ga skupaj predstavila izraelskemu kirurgu, ki je tiste čase v naših krajih brez licence operiral otroke v UKC Ljubljana, dr. Davidu Mishalyju. Ker je bil čas počitnic in je dr. Mishaly vedel, da se v naslednjih dneh ne bo vrnil v Slovenijo, da bi izvedel kompleksno operacijo po Norwoodu, je predlagal, da dr. Blumauer napravi neustaljeni alternativni poseg (bandažo obeh vej PA) ter da Miha prejme kontinuirano infuzijo prostagladinov, dokler ne pride nazaj v Slovenijo in ga operira. Predlog je bil blazen, vendar je šlo takrat in v tistih razmerah vse "skozi". Takšna operacija bi bila namreč smiselna le v primeru, če poseg po Norwoodu ne bi bil možen (npr. pri zelo nedonošenem otroku pod 1500g, nikakor pa ne pri donošenem otroku z normalno težo). Dr. Mazić je žal v predlagano operacijo gladko privolil.

 

Problem je nastal naslednji dan, ko je za Miho povsem slučajno izvedel prof. Tomaž Podnar. V pediatrični intenzivni enoti so imeli še enega bolnika z isto diagnozo in nekdo od osebja je prof. Podnarja vprašal, če bo tudi oni drugi (Miha) deležen podobne operacije. Prof. Podnar, takrat vodja Oddelka za otroško kardiologijo o Mihi ni bil obveščen, o njem ni vedel nič, še najmanj pa, da naj bi ga naslednji dan operirali po metodi, s katero se kot vodja oddelka ni strinjal.

 

Dr. Podnar je poklical dr. Mazića ter dr. Blumauerja in ju vprašal, kaj se dogaja. Po dolgotrajnem motoviljenju obeh se je odločil, da napiše pismo takratnemu predstojniku kirurške klinike dr. Borutu Geršaku in takratni strokovni direktorici UKC Ljubljana, dr. Brigiti Drnovšek-Olup, v katerem je jasno napisal, da gre za nevaren poseg, ki pomeni nepotrebno tveganje, ki ni indiciran in zahteva, da se operacija prekliče.

 

 

Elektronsko sporočilo profesorja Tomaža Podnarja so gladko ignorirali.

 

 

V skladu z odnosom vodstva UKC Ljubljana ter Pediatrične klinike Podnar ni nikoli dobil nobenega odgovora. Operacijo, s katero se ni strinjal, pa so naslednji dan vseeno izvedli. Pooperativni potek je bil težak, Miha je moral biti še večkrat reoperiran (nazadnje po že na začetku predlagani operaciji Norwood). Ob vsem tem je utrpel tako hudo poškodbo srčne mišice, da je kasneje umrl zaradi srčnega popuščanja. Drugi otroški bolnik z isto diagnozo, ki mu je dr. Podnar ob obisku pediatrične intenzive postavil indikacijo za operacijo po Norwoodu (in jo predlagal tudi za Miho) je preživel in mu gre danes dobro.

 

 

Profesor dr. Tomaž Podnar: Opozarjal na nevarne posledice, pa so ga mirno ignorirali. (Foto: Finance)

 

 

V zvezi s tem nesrečnim primerom je bil že konec leta 2012, praktično takoj po smrti Mihe, izveden izredni strokovni nadzor, poročilo katerega si lahko ogledate tukaj. Komisija v sestavi pediatra prof. dr. Andreja Robide kot predsedujočega in članov pediatrinje prof. dr. Metke Derganc ter srčnega kirurga asist. mag. Nikole Lakića si je zastavila dve vprašanji:

 

1. Ali je zdravljenje Mihe potekalo v skladu z medicinsko doktrino in 

 

2. ali je bila storjena kakšna strokovna napaka?

 

 

V zvezi s prvim vprašanjem je komisija ugotovila in zaključila, da je bila operacija kot taka pri Mihi v UKC Ljubljana izvedena prvič in že sama po sebi ni bila ustaljena alternativa s strani prof. Podnarja predlagani operaciji po Norwoodu niti v večjih centrih z več izkušnjami. V zvezi z drugim vprašanjem pa se je komisija izrazu strokovna napaka izognila v velikem loku, je pa zaključila, da je šlo pri Mihi za neustrezno odločitev o načinu zdravljenja.

 

 

 

 

Komisija je v svojem poročilu o izrednem strokovnem nadzoru predlagala številne spremembe, ki pa se, uganili ste, niso zgodile. Nestrokovni predstojnik Pediatrične klinike je ostal antiprofesor Rajko Kenda, ki je uspel do konca kariere in odhoda v penzion popolnoma uničiti dve medicinski stroki na nivoju države: otroško kardiologijo in pediatrično intenzivno medicino.

 

Še več, primer Mihe je obravnavala tudi mednarodna komisija pod vodstvom prof. Gregoriča, ki so jo leta 2015 sklicali na zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije, saj so se bizarnosti in smrti na Pediatrični kliniki pod vodstvom nestrokovnega direktorja in antiprofesorja medicine Rajka Kenda kar nadaljevale.

 

Mednarodna komisija pa je v zvezi z zdravljenjem Mihe jasno zapisala in prišla do naslednjih ugotovitev:

 

1. Tako kompleksna operacija v UKC Ljubljana ob odsotnosti izkušenega otroškega srčnega kirurga še nikoli do primera Mihe ni bila izvedena. Kirurška ekipa je opravila operacijo, s katero se ni strinjal vodja Oddelka za otroško kardiologijo kljub opozarjanju na neprimernost izbire tipa operacije, o čemer je tudi obvestil vodstvo UKC Ljubljana. Mihe niso skušali premestiti v bližnji center z več izkušnjami. Nikjer ni dokumentirano, da bi se o operaciji ali o njenih alternativah pogovorili s svojci.

 

2. Komisija je tudi ugotovila, da je bil v kirurškem zapisniku kot operater zapisan dr. Mishaly, čeprav ga takrat sploh ni bilo v Sloveniji in pri operaciji ni sodeloval.

 

3. Kaj natanko se je dogajalo v času smrti Mihe, ni jasno. Rezultati ultrazvočne preiskave srca, če je bila opravljena, niso nikjer zabeleženi.

 

4. Vsi bolniki po operaciji Norwood, ki so odpuščeni v domačo oskrbo, morajo biti pod stalnim monitoringom na domu, kar pa v primeru Mihe ni bilo zagotovljeno.

 

 

Kljub poročilu slovenskega izrednega strokovnega nadzora iz začetka leta 2013 in sedaj še podobnimi zaključki s strani mednarodne komisije, ki so jih spisali ugledni mednarodni strokovnjaki s področja otroške srčne kirurgije oz. kardiologije, je, prav ste uganili, ostal nestrokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana antiprofesor medicine Rajko Kenda, ki je uspel do konca kariere in odhoda v penzion popolnoma uničiti dve medicinski stroki na nivoju države: otroško kardiologijo in pediatrično intenzivno medicino.

 

 

Rajko Kenda napoveduje, da bo - potem, ko je uničil dve pediatrični stroki - opral svoje ime.

 

 

Sprašujem se, kako si lahko človek, potem ko je kot vodja klinike popolnoma uničil dve medicinski stroki na nivoju države, opere svoje ime? Kako se lahko zjutraj pogleda v ogledalo? Kako gre lahko zvečer spat? In še najbolj, kako si upa sploh še javno oglašati?

 

 

Povezave na prejšnje dele Mednarodnega poročila:

1. del

2. del

3. del

4. del

5. del

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.786
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.604
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.207
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.714
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.778
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.968
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.896
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.146
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.644
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.657