Razkrivamo

Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 6. del

Predstavljamo tragično zgodbo. Miha je bil otrok s prirojeno srčno napako, ki ga kot klinični primer nesprejemljivega zdravljenja navajata tako slovenski izredni strokovni nadzor, ki je bil izpeljan takoj po smrti mladega bolnika, kakor tudi Mednarodno poročilo profesorja Gregoriča dobri dve leti kasneje. S konkretnimi dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu in s konkretno korespondenco med zdravniki, ki so vodstvo univerzitetne bolnišnice opozarjali na napačne odločitve in možne posledice! Vodstvo UKC Ljubljana in Pediatrična klinika sta bila za opozorila dr. Podnarja in dr. Vesela gluha.

26.08.2018 17:00
Piše: Blaž Mrevlje
Ključne besede:   Mednarodno poročilo   Pediatrična klinika   UKCL   Rajko Kenda   Tomaž Podnar   Uroš Mazić   otroška srčna kirurgija   David Mishaly   Igor Gregorič

Sprašujem se, kako si lahko človek, potem ko je kot vodja klinike popolnoma uničil dve medicinski stroki na nivoju države, opere svoje ime? Kako se lahko zjutraj pogleda v ogledalo? Kako gre lahko zvečer spat? In še najbolj, kako si upa sploh še javno oglašati?

V mesecu maju in juniju smo na portal+ slovensko javnost večkrat opozorili na posledice, ki bodo sledile nerazumljivemu in brezglavemu reševanju antiprofesorja in bivšega nestrokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajka Kende in uničene otroške kardiologije v okviru genialne pogruntavščine, slamnatega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki se je kot poštni nabiralnik nekega lepega dne naselil na Pediatrični kliniki. (In ki je, če mene vprašate, zgolj past, v katero je goljfiva kača speljala prof. Igorja D. Gregoriča, da bo na koncu kriv za propad otroške kardiologije, ne pa že omenjeni Kenda.) 

 

Napoved, da bo za uničenje otroške kardiologije kriv nekdo drug, ne pa Rajko Kenda?

 

 

Vključno s prvo nepotrebno smrtno žrtvijo te norosti (NIOSB), ki je že v samem štartu v kontradikciji z ugotovitvami Mednarodnega poročila o otroški srčni kirurgiji, ki ga je kot predsednik komisije podpisal taisti prof. Igor D. Gregorič, ki zdaj NIOSB organizira. Zaradi izjemno težke situacije in praktično brez dobrih možnosti za hitro in učinkovito rešitev se je prof. Gregorič v NIOSB dobesedno zaletel v samega sebe oz. svoje ugotovitve iz časa, ko je bil predsednik mednarodne komisije.

 

V mesecu maju in juniju smo napovedali, da bo prvi otrok zaradi uničene pomembne medicinske stroke - otroške kardiologije - umrl tekom letošnjega poletja. Napoved se je žal uresničila. Na portalu+ nismo jasnovidni, pač pa gre za preprosto kombinacijo statistike rojstev otrok, incidence prirojenih srčnih napak, distribucije primerov skozi čas in povsem zgrešenega reševanja problema. Staršem izrekam iskreno sožalje.

 

V javnosti in na socialnih omrežjih se pojavljajo različna mnenja glede javne debate o reševanju uničenih strok - otroške kardiologije in pediatrične intenzivne medicine - ter posledic te anihilacije na nacionalnem nivoju. Nekateri, predvsem v nespametno in zato neučinkovito (vključno s smrtnimi žrtvami) reševanje problema vpleteni, so mnenja, da bi bilo potrebno zadeve reševati za zaveso javnosti. Po ustaljeni preživetveni strategiji UKC Ljubljana ali slovenskega zdravstva na splošno: ko pride problem se potuhni in čakaj, da se vihar poleže - ljudje imajo spomin zlate ribice; ko pride do strokovne napake, jo pometi pod preprogo; laična javnost je neuka, zato bomo čez nekaj dni dali izjavo za javnost četice pristojnih, ki jo bo sleherni Janez Novak zaradi simbolne moči, ki jo ima (je imela) ustanova, kupil kot suho zlato.

 

Moje mnenje je, da je potrebno začeti problematiko slovenskega zdravstva reševati na popolnoma drugačen način. Začenši s transparentnostjo in večinoma v javnosti. Kajti javnost, torej davkoplačevalke in davkoplačevalci, ki zdravstvo financirate, imate pravico vedeti, kaj se v njem dogaja. Po domače: kaj za svoj denar kupujete. Vključno s pomanjkljivostmi, napakami in zablodami. Tudi zato, da veste, kaj vas čaka, ko ga boste sami potrebovali. Le na ta način bodo večne in skoraj nesmrtne vodstvene korifeje v medicini prisiljene, da prenehajo s pometanjem problemov pod preprogo in laganjem javnosti ter končno začnejo delati tisto, zaradi česar so na vodstvenih položajih. Voditi in spreminjati stvari na bolje. Edino, kar je pri tem treba upoštevati, sta spoštovanje zasebnosti bolnika in pieteta v primeru smrtnih žrtev izrojenega sistema.

 

 

Zgodba o dojenčici

 

Dojenčica Naja, ki je žal letos poleti umrla zaradi neprimernega reševanja uničene otroške kardiologije, je bila po mnenju tako slovenskih kot tudi čeških otroških kardiologov, ki sicer trenutno skrbijo za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v okviru UKC Ljubljana (ne NIOSB) s strani zdravnikov, ki jih je v UKC Ljubljana pripeljal NIOSB, zdravljena napačno. Po mojem mnenju gre za strokovno napako. Glede na diagnozo se vsi strinjamo, da bi operacijo nekoč potrebovala. Diagnozo in ime deklice sta v svojem javnem pismu izdala starša sama (vir). Gre za kompleksno prirojeno srčno napako, ki zahteva kirurško popravo že zgodaj v začetku življenja. V primeru dojenčice Naje pa je šlo za prezgodaj rojenega otroka, torej nedonošenčka. Kar pomeni, da njeno srce ni bilo večje od oreha. Zato si lahko vsak laik zlahka predstavlja, da so anatomske razmere pri taki velikosti srca izjemno neugodne za kompleksno operacijo in, če ni res nujno, je smotrno operacijo karseda odložiti v prihodnost. Navadno do trenutka, ko otrok doseže 5 do 8 kg. Kar v konkretnem primeru pomeni najmanj še enkrat toliko, kot jih je imela mala Naja.

 

Če bi počakali, bi bilo Najino srce najmanj še enkrat večje. Kirurg bi imel še enkrat večje operacijsko polje, vse anatomske strukture bi imele še enkrat večje dimenzije. Naja pa vsaj še enkrat večje možnosti za drugačen izhod zdravljenja. Srčno napako, ki jo je imela Naja, lahko laično ponazorimo z dobro premešano Rubikovo kocko. Če jo želimo spraviti v prvotno stanje, jo moramo dodobra prestaviti v vseh treh dimenzijah in ploskve prestaviti iz enega konca na drugega. Pri kirurškem posegu takega obsega imajo kirurški rezi in šivi bistveno večji vpliv na tkivo, če je srce majhno, kot če je dvakrat večje. Otekline tekom celjenja in brazgotine, ki ostanejo, imajo bistveno večji vpliv na električne lastnosti srca. Zato so življenjsko ogrožujoče aritmije in posledični srčni zastoj bistveno pogosteješi kot pri posegu na večjem srcu.

 

Ko pade prva domina, se začnejo rušiti tudi ostale. Zaradi napačne odločitve na začetku, je mala Naja potrebovala en teden po prvi še drugo operacijo. Za oreh veliko srce prerezano, prestavljano in šivano večkrat že prvič, še ene kompleksne operacije seveda ni prestalo.

 

So imeli pri Naji alternativno možnost? So! Kirurška poprava te prirojene srčne napake je v končni fazi neizbežna. Vendar pa, kot rečeno, se jo skuša odložiti karseda dolgo z namenom, da je srce čim večje in posledično kompleksna in težka operacija, vsaj kar se dimenzij tiče, čim lažja. Res je, da je v določenih redkih primerih, ko prihaja do t.i. cianotičnih napadov, operacija potrebna prej, kot če do njih ne prihaja. Vendar pa je tudi v večini teh primerov možno kompleksno operacijo ponovno odložiti v prihodnost z enim bistveno manjšim in bistveno bolj preprostim kirurškim posegom. Ter izpeljati kompleksno in popolno kirurško popravo napake kasneje, ko je srce večje. Zakaj niso sledili tej ustaljeni praksi, ni jasno. Ali pač?!

 

 

Dojenčica je umrla, odgovorom pa se izmikajo

 

Kaj je šlo narobe? Po v mojih in tudi v javnosti dostopnih informacijah je indikacijo za operacijo postavil 35-letni indijski kardiolog, ki je, kakopak, gostoval pri nas v okviru NIOSB za kratek čas. Veni, vidi, vici. Operacija uspela, pacient umrl. Ko smo NIOSB postavili vprašanje:"Ali drži, da je indikacijo za operacijo postavil neizkušen, 35-letni indijski otroški kardiolog?" smo dobili suhoparen odgovor:"Vsi tuji zdravniki so vrhunsko usposobljeni strokovnjaki na strokovnem področju."

 

Ker z odgovorom nismo bili zadovoljni, smo jim poslali dodatno vprašanje:

 

"35-letni specialist je morda lahko izpolnil vse programe izobraževanja, ne more pa biti glede na leta tako izkušen, kot sta bila denimo slovenska kardiologa dr. Vesel in dr. Podnar. Zato vas ponovno prosimo za odgovor na vprašanje: Ali je indikacijo za operacijo prezgodaj rojene dojenčice postavil 35-letni indijski kardiolog?"

 

Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

 

Rajko Kenda (Foto: Mediaspeed)

 

Zakaj tako vprašanje in zakaj konkretno omenjam oba kolega, ki so ju po izrecnem navodilu Pokvarjene Milojke, Rajka Kende et consortes uničevali in diskreditirali tako dolgo, dokler ju niso pregnali in s tem uničili otroške kardiologije na nacionalnem nivoju? Prvič, ker 35-letni indijski (ali pa ne-indijski) kardiolog resda lahko ima vse potrebne papirje in opravljena šolanja, nima pa pri teh letih potrebne kilometrine za kompleksne odločitve. In drugič, ker sta omenjena doc. dr. Samo Vesel in prof. dr. Tomaž Podnar predstavljala stabilno jedro otroške kardiologije v UKC Ljubljana. Kljub vsem polenom s strani partijskih aparatčikov, ki sta jih dobivala pod noge leta in leta.

 

Samo tako organiziran oddelek pa lahko zagotavlja skozi čas konsistentne in varne odločitve v vseh, tudi težkih primerih, obravnave otrok s prirojeno srčno napako ter dober izhod zdravljenja na dolgi rok. In ne otroški kardiologi nomadi, ki so sicer visoko izobraženi in specializirani, a se kot krošnjarji ustavijo v vasi za teden ali dva, popravijo, kar jim je v popravilo prinešeno, potem pa izginejo brez odgovornosti neznano kam in za vekomaj.

 

Vsak zdravnik bi rad sprejemal epohalne, drzne in revolucionarne odločitve. Vendar je to lažje početi v tujini kot pa v domači bolnišnici. Predvsem, če veš, da te ščiti v naglici spacana sprememba zakona o zdravniški službi in kaos, v katerem sploh ni definirano, kdo za kaj odgovarja. Podobno je verjetno razmišljal kirurg, ki je Najo operiral prvič. Ali pa sploh ni kaj dosti razmišljal. Ni mu bilo namreč niti treba. Če je nekdo pred njim postavil indikacijo za operacijo, se ni kaj dosti spraševal, ali je umestna ali ne. Verjetno je želel biti eden prvih ali pa redkih, ki bo poseg opravil pri tako majhni deklici. Zdravniki radi premikamo meje. Še posebej tam, kjer nas težje lovijo in pripeljejo pred sodišče.

 

 

***

 

Sedaj pa nazaj k Mednarodnemu poročilu o otroški srčni kirurgiji iz leta 2015, ki ga je sestavila komisija, k ji je predsedoval prof. Igor D. Gregorič, in h konkretnemu primeru uboja na pediatriji.

 

Predstavil vam bom klinični primer otroka s prirojeno srčno napako, ki ga kot primer nesprejemljivega zdravljenja navajata tako slovenski izredni strokovni nadzor, ki je bil izpeljan takoj po smrti bolnika, kakor tudi mednarodno poročilo prof. Gregoriča dobri dve leti kasneje. S konkretnimi dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu in s konkretno korespondenco med zdravniki, ki so vodstvo univerzitetne bolnišnice opozarjali na napačne odločitve in možne posledice. Vodstvo UKC Ljubljana pod generalom Simonom Vrhuncem in Pediatrična klinika pod vodstvom njegovega prijatelja Rajka Kende sta bila za opozorila dr. Podnarja in dr. Vesela, v skladu s svojo partijsko doktrino in trmo, kakopak, gluha. Otrok je umrl. O vsem pa si mnenje lahko ustvarite sami.

 

V mednarodnem poročilu je otrok, o katerem bo govora, predstavljen kot Pacient št. 2. V elektronskem sporočilu, ki ga prilagam, je zapisan z imenom in priimkom, zato sem ga tudi za potrebe teksta imenoval Miha. V Poročilu strokovnega nadzora, ki ga bom predstavil na koncu, pa kot Novorjenček A.

  

Sindrom hipoplastičnega levega srca

 

 

Miha se je rodil julija 2012 s prirojeno srčno napako - sindromom hipoplastičnega levega srca. To poenostavljeno pomeni, da je levo srce, ki je sicer glavna črpalka, ki poganja kri po celem telesu, manjše kot bi moralo biti. Kot lahko vidite na sliki zgoraj, so v primerjavi z normalnim srcem levo, na desni sliki prikazane razlike:

 

1 - majhna aortna zaklopka (prehod iz levega prekata - glavne črpalke - v aorto),

 

2 - manjša in ožja aorta (glavna avtocesta za razvoz krvi po telesu),

 

3 - majhna mitralna zaklopka (prehod iz levega preddvora v levi prekat) in

 

4 - majhna prostornina levega prekata (zaradi česar je prostornina izčrpane krvi v telo ob vsakem utripu srca manjša, kot jo potrebuje rastoči otrok).

 

 

Miha je bil donošenček, težak okrog 4 kg. Imel je torej idealno morfologijo za izvedbo operacije po Norwoodu. Za potrebe tega sestavka bi bilo razlaganje te kirurške tehnike prezahtevno. Če pa koga vendarle zanima, si lahko več o posegu prebere tukaj

 

Miho je od zdravnikov na Oddelku za otroško kardiologijo prvi videl dr. Uroš Mazić. V času pripravljenosti. To je tisti otroški kardiolog, ki ga je v vsej bizarnosti slovenske otroške kardiologije antiprofesor Rajko Kenda v nekem trenutku žlehtnobne nerazsodnosti imenoval celo za predstojnika Oddelka otroške kardiologije, čeprav so že takrat opozarjali, da to ni modra odločitev. Kasneje je bil dr. Mazić zaradi strokovnih napak celo odstranjen iz kardiološkega oddelka in premeščen na nefrološkega, zatočišče torej, kjer je bil šef oddelka prav Rajko Kenda, preden je postal nestrokovni direktor celotne Pediatrične klinike.

 

 

Dr. Uroš Mazić: kljub strokovnim napakam se mu nikoli ni nič zgodilo. (Foto: Facebook)

 

 

S strani UKC Ljubljana pa je bilo dr. Maziću celo kazensko predpisano dodatno izobraževanje iz - kako bizarno - otroške kardiologije. In da je stvar še bolj bizarna, taisti dr. Uroš Mazić je dandanes eden od parcialnih nosilcev dejavnosti NIOSB, da je ta sploh lahko pridobil dovoljenje Ministrstva za zdravje za delovanje. Razumi te norosti, kdor more. Je pa kljub vsem strokovnim napakam zaščiten, kot se je nekdo pošalil, bolj kot kočevski medved: kot kitajska panda. Zakaj? In to sodi bolj k prejšnjemu delu krimiča Uboji na pediatriji (5. del). Njegov oče je bil še za časa rajnke Jugoslavije polkovnik 5. armadnega območja s sedežem v Zgarebu. Kot tožilec je pokrival takratno Socialistično republiko Slovenijo in je s strani JLA bil tisti, ki je vodil proces proti četverici, bolj znan kot afera JBTZ. Če boste prebrali tudi 5. del poročila, boste t.i. udbovsko ali revolucionarno hrbtenico in mnoge bizarne zakaje in zatoje, ki se dogajajo v UKC Ljubljana, tudi s tem podatkom lažje razumeli.

 

Po pripovedovanju je dr. Mazić glede malega bolnika Mihe poklical dr. Roberta Blumauerja, nato pa sta ga skupaj predstavila izraelskemu kirurgu, ki je tiste čase v naših krajih brez licence operiral otroke v UKC Ljubljana, dr. Davidu Mishalyju. Ker je bil čas počitnic in je dr. Mishaly vedel, da se v naslednjih dneh ne bo vrnil v Slovenijo, da bi izvedel kompleksno operacijo po Norwoodu, je predlagal, da dr. Blumauer napravi neustaljeni alternativni poseg (bandažo obeh vej PA) ter da Miha prejme kontinuirano infuzijo prostagladinov, dokler ne pride nazaj v Slovenijo in ga operira. Predlog je bil blazen, vendar je šlo takrat in v tistih razmerah vse "skozi". Takšna operacija bi bila namreč smiselna le v primeru, če poseg po Norwoodu ne bi bil možen (npr. pri zelo nedonošenem otroku pod 1500g, nikakor pa ne pri donošenem otroku z normalno težo). Dr. Mazić je žal v predlagano operacijo gladko privolil.

 

Problem je nastal naslednji dan, ko je za Miho povsem slučajno izvedel prof. Tomaž Podnar. V pediatrični intenzivni enoti so imeli še enega bolnika z isto diagnozo in nekdo od osebja je prof. Podnarja vprašal, če bo tudi oni drugi (Miha) deležen podobne operacije. Prof. Podnar, takrat vodja Oddelka za otroško kardiologijo o Mihi ni bil obveščen, o njem ni vedel nič, še najmanj pa, da naj bi ga naslednji dan operirali po metodi, s katero se kot vodja oddelka ni strinjal.

 

Dr. Podnar je poklical dr. Mazića ter dr. Blumauerja in ju vprašal, kaj se dogaja. Po dolgotrajnem motoviljenju obeh se je odločil, da napiše pismo takratnemu predstojniku kirurške klinike dr. Borutu Geršaku in takratni strokovni direktorici UKC Ljubljana, dr. Brigiti Drnovšek-Olup, v katerem je jasno napisal, da gre za nevaren poseg, ki pomeni nepotrebno tveganje, ki ni indiciran in zahteva, da se operacija prekliče.

 

 

Elektronsko sporočilo profesorja Tomaža Podnarja so gladko ignorirali.

 

 

V skladu z odnosom vodstva UKC Ljubljana ter Pediatrične klinike Podnar ni nikoli dobil nobenega odgovora. Operacijo, s katero se ni strinjal, pa so naslednji dan vseeno izvedli. Pooperativni potek je bil težak, Miha je moral biti še večkrat reoperiran (nazadnje po že na začetku predlagani operaciji Norwood). Ob vsem tem je utrpel tako hudo poškodbo srčne mišice, da je kasneje umrl zaradi srčnega popuščanja. Drugi otroški bolnik z isto diagnozo, ki mu je dr. Podnar ob obisku pediatrične intenzive postavil indikacijo za operacijo po Norwoodu (in jo predlagal tudi za Miho) je preživel in mu gre danes dobro.

 

 

Profesor dr. Tomaž Podnar: Opozarjal na nevarne posledice, pa so ga mirno ignorirali. (Foto: Finance)

 

 

V zvezi s tem nesrečnim primerom je bil že konec leta 2012, praktično takoj po smrti Mihe, izveden izredni strokovni nadzor, poročilo katerega si lahko ogledate tukaj. Komisija v sestavi pediatra prof. dr. Andreja Robide kot predsedujočega in članov pediatrinje prof. dr. Metke Derganc ter srčnega kirurga asist. mag. Nikole Lakića si je zastavila dve vprašanji:

 

1. Ali je zdravljenje Mihe potekalo v skladu z medicinsko doktrino in 

 

2. ali je bila storjena kakšna strokovna napaka?

 

 

V zvezi s prvim vprašanjem je komisija ugotovila in zaključila, da je bila operacija kot taka pri Mihi v UKC Ljubljana izvedena prvič in že sama po sebi ni bila ustaljena alternativa s strani prof. Podnarja predlagani operaciji po Norwoodu niti v večjih centrih z več izkušnjami. V zvezi z drugim vprašanjem pa se je komisija izrazu strokovna napaka izognila v velikem loku, je pa zaključila, da je šlo pri Mihi za neustrezno odločitev o načinu zdravljenja.

 

 

 

 

Komisija je v svojem poročilu o izrednem strokovnem nadzoru predlagala številne spremembe, ki pa se, uganili ste, niso zgodile. Nestrokovni predstojnik Pediatrične klinike je ostal antiprofesor Rajko Kenda, ki je uspel do konca kariere in odhoda v penzion popolnoma uničiti dve medicinski stroki na nivoju države: otroško kardiologijo in pediatrično intenzivno medicino.

 

Še več, primer Mihe je obravnavala tudi mednarodna komisija pod vodstvom prof. Gregoriča, ki so jo leta 2015 sklicali na zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije, saj so se bizarnosti in smrti na Pediatrični kliniki pod vodstvom nestrokovnega direktorja in antiprofesorja medicine Rajka Kenda kar nadaljevale.

 

Mednarodna komisija pa je v zvezi z zdravljenjem Mihe jasno zapisala in prišla do naslednjih ugotovitev:

 

1. Tako kompleksna operacija v UKC Ljubljana ob odsotnosti izkušenega otroškega srčnega kirurga še nikoli do primera Mihe ni bila izvedena. Kirurška ekipa je opravila operacijo, s katero se ni strinjal vodja Oddelka za otroško kardiologijo kljub opozarjanju na neprimernost izbire tipa operacije, o čemer je tudi obvestil vodstvo UKC Ljubljana. Mihe niso skušali premestiti v bližnji center z več izkušnjami. Nikjer ni dokumentirano, da bi se o operaciji ali o njenih alternativah pogovorili s svojci.

 

2. Komisija je tudi ugotovila, da je bil v kirurškem zapisniku kot operater zapisan dr. Mishaly, čeprav ga takrat sploh ni bilo v Sloveniji in pri operaciji ni sodeloval.

 

3. Kaj natanko se je dogajalo v času smrti Mihe, ni jasno. Rezultati ultrazvočne preiskave srca, če je bila opravljena, niso nikjer zabeleženi.

 

4. Vsi bolniki po operaciji Norwood, ki so odpuščeni v domačo oskrbo, morajo biti pod stalnim monitoringom na domu, kar pa v primeru Mihe ni bilo zagotovljeno.

 

 

Kljub poročilu slovenskega izrednega strokovnega nadzora iz začetka leta 2013 in sedaj še podobnimi zaključki s strani mednarodne komisije, ki so jih spisali ugledni mednarodni strokovnjaki s področja otroške srčne kirurgije oz. kardiologije, je, prav ste uganili, ostal nestrokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana antiprofesor medicine Rajko Kenda, ki je uspel do konca kariere in odhoda v penzion popolnoma uničiti dve medicinski stroki na nivoju države: otroško kardiologijo in pediatrično intenzivno medicino.

 

 

Rajko Kenda napoveduje, da bo - potem, ko je uničil dve pediatrični stroki - opral svoje ime.

 

 

Sprašujem se, kako si lahko človek, potem ko je kot vodja klinike popolnoma uničil dve medicinski stroki na nivoju države, opere svoje ime? Kako se lahko zjutraj pogleda v ogledalo? Kako gre lahko zvečer spat? In še najbolj, kako si upa sploh še javno oglašati?

 

 

Povezave na prejšnje dele Mednarodnega poročila:

1. del

2. del

3. del

4. del

5. del

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
6
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.313
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.929
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.572
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.226
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.541
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.378
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.903
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.112
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 918
10/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 613