V novi vladi bomo imeli tri vrste ministrov. V prvo lahko uvrstimo stare, preverjene kadre, ki imajo politično kilometrino, in jih, če bi verjeli predvolilnim floskulam o "novih obrazih", pravzaprav v nobeni vladi ne bi smeli več videti. A to so pač prazne besede in v bodoči vladi Marjana Šarca, ki bo imela skupno 16 ministrstev, bodo prav ti "stari fantje" v krepki večini. Dva bivša premierja, štirje nekdanji ministri, bivši direktor bolnice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je nekoč okoli hodil s pištolo za pasom, pa notorični državni sekretar iz zgodbe o t.i. 2. tiru, da ne govorimo o poslancu, ki ima doma betonarno, dva porscheja ter bogato zgodovino poslovne kariere. Za portal+ neprecenljivo, saj bomo o Šarčevem "sanjski ekipi" (dream team) lahko pisali nadaljevanko ... No, če se vrnemo k starim obrazom bodoče vlade, potem so to kapak Miro Cerar (zunanje zadeve), Karl Erjavec (obramba) Alenka Bratušek (infrastruktura), Jure Leben (okolje in prostor), Zdravko Počivalšek (gospodarstvo in tehnologija), Jernej Pikalo (šolstvo in šport), Andreja Katič (pravosodje), Marko Bandelli (razvoj in kohezija) in Samo Fakin (zdravstvo).

V drugo kategorijo lahko vključimo ministre po sili razmer. To sicer resda niso popolni anonimneži, je pa res, kot bi dejali Američani, da niso "first choice". Zanje je precejšnja uganka, kako se bodo obnesli na svojih novih delovnih mestih, še posebej glede na to, ker so brez kakršnih koli političnih izkušenj. Imajo pa vsi po vrsti za seboj politične botre. V to skupino lahko vključimo Andreja Bertonclja (finance), Boštjana Poklukarja (notranje zadeve), Ksenijo Klampfer (delo, družina in socialne zadeve) in saksofonista Dejana Prešička (kultura).

Bodoča ministrica za delo Ksenija Klampfer z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom.

Tretja skupina je svojevrstno presenečenje, saj gre za ministre, o katerih javnost pravzaprav ne ve ničesar. Na njihovih položajih bi si zlahka predstavljali svoje znance in sosede. Popolna kadrovska relativizacija izvršilne veje oblasti torej. To so Tugomir Kodelja (javna uprava), Peter Jožef Česnik (Slovenci v zamejstvu) in Aleksandra Pivec (kmetijstvo).

Bolj kot strankarske izkaznice so torej v ministrski ekipi Marjana Šarca izstopajoče reference posameznih kandidatov. Nekatere odločitve so tudi nenavadne in nelogične, saj je nekdo, ki je doslej že deloval kot državni sekretar, postal minister na povsem drugem področju - ne pa tam, kjer je bil doslej že državni sekretar. Takšni primeri so Jure Leben, Ksenija Klampfer in Aleksandra Pivec. Svojevstno presenečenje je tudi menjava finančnega resorja, kjer je bila še do pred kratkim kot ministrica mišljena dosedanja Mateja Vraničar Erman iz kvote SMC, potem pa je prišlo do menjave in finančni minister bo zdaj iz kvote LMŠ. Andreja Bertonclja je po naših podatkih predlagal Šarčev "nadminister" Vojmir Urlep, s katerim se poznata iz časov Leka. Bertoncelj je bil sicer junija začasno imenovan za člana uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), kamor je prišel lani kot član nadzornega sveta, medtem ko so ga v upravo začasno delegirali po odstopu Nade Drobne Popovič.

Peter Jožef Česnik (SAB) se je pred leti poskušal uveljaviti v Golobičevi stranki Zares.

Zgodba zase so reference v tretji kategoriji ministrov. Bodoči minister za Slovence po svetu bo dosedanji najstarejši poslanec iz vrst Stranke Alenke Bratušek, 73-letni Peter Jožef Česnik, ki ga z diasporo povezuje dejstvo, da je trideset let delal v Avstraliji v letalski industriji (bil je sindikalist pri letalskem prevozniku Quantas). No, v resnici bo minister postal zato, ker se s tem izprazni en poslanski sedež njegovi stranki (Stranka Alenke Bratušek). Sicer se Česnik rad pohvali s svojo bogato avstralsko penzijo in rančem ovac, ki naj bi ga imel tam. Politično se je doslej izpostavil le za Gregorja Golobiča v propadli stranki Zares. Organizacijsko velja za popolnoma nesposobnega.

Tudi bodoči minister za javno upravo Tugomir Kodelja je, če malce karikiramo, na nek način povezan s tujino, saj je doslej prodajal avtomobile - vodil je namreč prodajo vozil Citroën podjetjem v Sloveniji, za svoje delo pa mu je francoski veleposlanik izročil francosko državno odlikovanje. Po logiki, ki jo uveljavlja vlada Marjana Šarca, bi bil Kodelja morda lahko naslednji veleposlanik v Franciji ... Kodelja je nekaj časa vodil tudi eno izmed hčerinskih družb ljubljanskega podjetja A Cosmos, ki prodaja avtomobile znamke BMW, Mazda, Land Rover in Jaguar.

Kaj si lahko obetamo od tako nenavadne kadrovske zasedbe nekaterih resorjev? Napovemo lahko samo to, da je nemogoče napovedati, kako se bodo obnesli. Bržkone bodo obskurnejši ministri vsaj do svoje prve večje napake, afere ali škandala živeli v senci političnih "zvezdnikov", ki jih tudi v tej vladi ne bo manjkalo. V tem smislu se je Dejan Židan kot edini strankarski šef pametno umaknil na mesto predsednika državnega zbora, kjer bo imel mir in mu v vladni menažeriji** ne bo treba sodelovati. Za Šarčev visok pritisk bodo poskrbeli že Karl Erjavec kot novi stari obrambni minister, Alenka Bratušek s svojimi neobvladljivimi ambicijami, kolerični Samo Fakin, pa tudi retorično neobrušeni Zdravko Počivalšek s svojimi ruralnimi frustracijami. Ne moremo pa niti mimo "predstavnice" Šaleškega lobija v Ljubljani Andreje Katič.

Andreja Katič, njen velenjski "šef" Bojan Kontič (levo), za njo pa Zoran Janković. (Foto: Mediaspeed).

Za Andrejo Katič je pred dnevi nek spletni komentator napisal, da je izmed vseh politikov, ki jih je imel priložnost spoznati v živo, "daleč najbolj priljudna: topla, odprta, neposredna in simpatična". Vse lepo in prav, torej. A ko pogledamo njene reference, se nam stemni v glavi, zato je povsem upravičen strah, da bo po tem, ko je zavozila ministrstvo za obrambo, podobno demontirala še pravosodje. Pa ne zato, ker bi bila negativka, pač pa zato, ker ni in nikoli ni bila avtonomna v politiki. Nasprotno, ob upoštevanju njenega lokalnega velenjskega pedigreja in vpliva Šaleškega lobija upravičeno domnevamo, da bo kot ministrica poskušala zlorabiti svoj položaj za vplivanje na pravosodne postopke glede TEŠ6 in lokalnih kriminalcev, ki so bili vpleteni v to zgodbo.

Nasploh je kandidatura Andreje Katič za ministrico za pravosodje eno večjih negativnih presenečenj te vlade, v kateri bo imel premier Šarec še najmanj opravka z bodočim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem. Ne samo zato, ker premierja to področje pretirano ne zanima (predstavljate si Marjana Šarca na srečanjih Evropske sveta v družbi Merklove, Macrona, Kurza ali Conteja), pač pa predvsem zato, ker se bodo s Cerarjem najprej intenzivno pozabavali naši "prijatelji Rusije". Kajti če je za Erjavca veljalo, da "razume", kakšne so strateške zunanjepolitične prioritete Putinove zaveznice Slovenije, potem je Cerar še preveč proevropsko in celo proameriško usmerjen. In če ne bo razumel, da zunanje politike v resnici ne bo vodil on na Mladiki, pač pa nekdo drug, potem se bo hitro znašel v kakšni aferi ...

Mimogrede, Miro Cerar bo tudi edini ljubljančan v Šarčevi vladi, kjer prevladujejo Štajerci in Gorenjci.

* Dream Team (angl.) je sanjska ekipa.

** Menažeríja je zbirka živih tujih, divjih živali za razkazovanje, proučevanje, navadno pri cirkusu (po SSKJ).