Razkrivamo

Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!

Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v kampanji za reformo 5. člena britanskega zakona o javnem redu (Public Order Act) dejal Rowan Atkinson, ki je kot komik zaslovel v vlogi Mr. Beana. Feel Free to Insult Me (Dovoli si me užaliti) se je imenovala javna kampanja leta 2012, v kateri so sodelovale števile ugledne javne osebnosti. Do spremembe arhaičnega člena, ki ga je inkriminiral zakon iz leta 1986, so bili namreč kot kazniva žalitev razumljeni tudi kritika, sarkazem, nesramnost ali že malo bolj ostre besede, uporabljene v tisku, s čemer je bila seveda pod velik vprašaj postavljena svoboda govora, ki v Veliki Britaniji že stoletja velja za eno osrednjih pridobitev liberalne družbe in vladavine prava. Kampanjo, v kateri je nastopil Rowan Atkinskon, so podprli tudi britanski politiki obeh političnih polov, danes pa je v vsebinskem smislu še kako aktualna tudi pri nas, kjer se krepi zmotno prepričanje, da je vsaka kritika že sovražni govor, proti kateremu se mora država boriti s spletno policijo, sodnimi postopki ali celo represijo ...

29.08.2018 20:03
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Rowan Atkinson   5. člen   svoboda govora   Velika Britanija   cenzura   represija   žalitev

In to je bistvo moje teze: več govora. Če želimo zdravo družbo, rabimo več zdravega dialoga, ki mora vključevati pravico do sramotenja in žaljenja.

Zame je osnovno stališče, ko govorimo o spoštovanju bistvenih vprašanj pri svobodi govora, moje trdno prepričanje, da je druga najdragocenejša stvar v življenju pravica, da se svobodno izražaš. Najdragocenejše v življenju je, po mojem mnenju, hrana v ustih, in tretja najdragocenejša stvar je streha nad glavo; toda stalnica v drugi točki tega zaporedja je zame svobodno izražanje, takoj za potrebo po ohranjanju življenja. To je zaradi tega, ker sem užival svobodo govora vse svoje poklicno življenje in pričakujem, da bom še naprej to počel.

 

Osebno močno dvomim, da me bodo aretirali, ne glede na vsebino kateregakoli zakona o svobodi govora, zaradi nedvomno privilegiranega položaja, ki si ga lahko privoščijo zelo znane javne osebnosti. Zato me ne skrbi toliko zase kot za tiste ranljivejše, ker so neznani. Tako kot moški, ki so ga aretirali v Oxfordu, ker je policaju rekel konjski gej; ali mladostnik, ker je izjavil, da je scientološka cerkev kult; ali aretirani lastnik kavarne, ki je kazal odlomke iz biblije na TV zaslonu. 

 

Ko sem slišal še za nekaj takih smešnih, nesmiselnih prekrškov, sem se spomnil, da sem že bil tukaj v fiktivnem kontekstu. Nekoč sem imel šov Niso novice ob 21h, v katerem smo imeli skeč, v katerem je Griff Rhys-Jones igral policaja Divjaka, očitnega rasističnega policijskega uradnika, ki ga jaz kot komandir postaje besno nadiram, ker je aretiral črnca zaradi cele vrste absurdnih, izmišljenih in smešnih obtožb. Stražnik Divjak je gospoda Winstona Kodoga, stanujočega na Mercer Roadu 55, aretiral zaradi sledečih obtožb:

 

-hodil je po špranjah pločnika.

 

-hodil je v kričeče potiskani majici v naselju v nočnih urah in – to najraje počnem – brezciljno pohajkoval naokoli,

 

-aretiral sem ga tudi zaradi uriniranja v javnem stranišču in ker me je posmehljivo pogledal.

 

 

Rowanu Atkonsonu so se očitno lani maščevali za aktivizem in sprožili "fake news" na spletu, češ da je umrl v prometni nesreči. 

 

 

Kdo bi si mislil, da bomo končali pri zakonu, ki bo omogočil življenju tako natančno posnemati umetnost. Nekje sem prebral, da zagovornik statusa quo trdi, da sta dejstvo, da je sodišče primer konjskega geja naposled opustilo, potem ko je aretirani moški zavrnil plačilo globe, in to, da so opustili tudi primer scientološke cerkve, jasen znak, da zakon deluje dobro. Pri tem pa ignorira dejstvo, da sta bili obtožbi ovrženi samo zaradi tega, ker sta pritegnili tako veliko publiciteto in zanimanje javnosti. Policija je zaslutila, da se smeši in je umaknila obtožbe. Vendar kaj pa je s tisoči drugih primerov, ki niso bili deležni publicitete? Ali ti niso bili dovolj absurdni, da bi pritegnili medijsko pozornost? Celo pri tistih prekinjenih postopkih so ljudi aretirali, zasliševali, jih privedli na sodišče in nato izpustili. To ni zakon, ki pravilno deluje: to je najbolj zastrašujoče obtoževanje, naravnano, da bo zajamčeno jemalo pogum za svobodo govora in svobodo protestiranja.

 

Parlamentarna komisija za človekove pravice je dobro povzela vso zadevo z izjavo: "Medtem ko je aretacija protestnika, ki se poslužuje 'grozečega ali žaljivega' jezika, morda – odvisno od okoliščin – sorazmeren odgovor, ne mislimo, da bi jezik ali obnašanje, ki je samo 'nesramno', smeli kriminalizirati na tak način. Očitna težava z zakonsko prepovedjo nesramnosti je, da si lahko veliko stvari razlagamo kot take." Kritiko se zlahka tolmači kot nesramnost. Sarkazem, neugodna primerjava, ki zgolj navaja drugačno stališče, se lahko razglasi kot nesramnost. Ker lahko toliko stvari interpretiramo kot nesramnost, je komaj presenetljivo, da so jih toliko prepoznali, npr. primere, o katerih sem govoril v prej omenjenem šovu.

 

Čeprav je zakon, o katerem govorim, v veljavi že več kot 25 let, je značilno za kulturo, ki se zavzema za zakonodajne programe vseh vlad, da je z razumno in dobronamerno ambicijo brzdanja zoprnih družbenih elementov ustvarila izjemno avtoritarno in nadzorniško družbo. To bi morda lahko imenovali Nova toleranca; nova, toda močna želja utišati neprijetne drugače misleče.

 

"Nisem nestrpen", pravijo mnogi ljudje; pravijo številni mehko govoreči, visoko izobraženi, liberalno misleči ljudje: "Sem samo nestrpen do nestrpnosti." In drugi radi modro prikimajo in rečejo: "O, modre besede, modre besede." Če premišljujete o tej domnevno nesporni izjavi dlje kot pet sekund, ugotovite, da je vse, kar zagovarja, zamenjava ene vrste netolerance z drugo. Kar pri meni ne predstavlja nobenega napredka.

 

Tisti, ki aretirajo, se ne ukvarjajo z dejanskimi predsodki, zamerami ali krivicami, o njih se javno razpravlja na radiu ali televiziji, argumentira in najraje obravnava izven zakonodajnega postopka. Po moje bi najbolje okrepili družbeno odpornost proti nesramnemu ali žaljivemu govoru s tem, da bi ga čim več dovolili. Tako kot pri otroških boleznih – bolje se lahko upirate tistim bacilom, katerim ste bili izpostavljeni.

 

Postati moramo imuni na žalitve, da se bomo lahko spoprijeli z vprašanji, ki jih lahko sproži povsem opravičena kritika. Predvsem pa bi se morali ukvarjati s sporočilom, ne s prinašalcem. Kot je dejal predsednik Obama v govoru v Združenih narodih: "… hvalevredni napori za omejitev govora lahko postanejo orodje za utišanje kritikov ali zatiranje manjšin. Najmočnejše orodje proti sovražnemu govoru ni represija, temveč še več govora."

 

In to je bistvo moje teze: več govora. Če želimo zdravo družbo, rabimo več zdravega dialoga, ki mora vključevati pravico do sramotenja in žaljenja. Kajti, kot je nekoč nekdo izjavil, svoboda biti nežaljiv sploh ni svoboda. 

 

Razveljavitev tega stavka bo samo majhen korak, upam, da kritičen, v dolgoročnem projektu, da bi premislili in počasi spremenili sprevrženo kulturo zastrašujočega obtoževanja. Je samo majhna praska v bitki s tem, kar Sir Salman Rushdie imenuje sramotna industrija: samooklicani sodniki javnega dobra, opogumljajoč medijsko podpihovan pritisk, zaradi katerega se policija čuti pod neznosnim pritiskom, da mora ukrepati. Časopis pokliče Scotland Yard: nekdo je rekel nekaj rahlo žaljivega na Twitterju o nekomu, ki ga imamo za nacionalni zaklad; kaj boste naredili glede tega? Policija postane panična, mrzlično brska okoli in pograbi najbolj neprimerno rešilno bilko – 5. člen Zakona o javnem redu, po katerem lahko aretirajo vsakega, ki je rekel nekaj, kar bi lahko nekdo drug razumel kot žaljivko. Ne rabijo tožnika ali resnične žrtve, morajo samo presoditi, da bi bil lahko nekdo užaljen, če bi prebral ali slišal, kaj je bilo rečeno. Najbolj absurdna in smešna stopnja svobode mišljenja. Nevihte okoli komentarjev na Twitterju in Facebooku so vzbudile nekaj navdušujočih izjav o svobodi govora. Zaenkrat smo se naučili dve pomembni lekciji. Prvič, vsi moramo sprejeti odgovornost za svoje izjave in ni slabo, če se tega naučimo. Drugič, spoznali smo, kako bolestno jeznorita in nestrpna je postala družba celo do najblažjega negativnega komentarja.

 

Zakon ne bi smel pomagati in sodelovati pri tej novi nestrpnosti. Svoboda govora lahko trpi samo tedaj, če nam zakon preprečuje ukvarjanje z njegovimi posledicami. Ponujam vam svojo iskreno podporo za reformo v kampanji o 5. členu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.290
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.492
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.057
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.171
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 857
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.523
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 746