Razkrivamo

Odisejada 2060: Kako so nemško-francoski bankirji "reševali" Grčijo in se smejali zraven

Nedavno smo prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in prizadevanju Grkov je bila v novicah izpostavljena predvsem ogromna pomoč, ki jo je Evropska unija - članice evrske skupine - nudila tej državi. Pristop večine medijev (tudi naših) je bil predvsem v prikazu velikega žrtvovanja in pomoči s strani EU Grkom, ki so dolga leta živeli preko svojih zmožnosti. Torej pomoči "lenim" Grkom, kot je na osnovi medijskih sporočil zaključil povprečni bralec.

25.09.2018 00:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Grčija   bailout   kredit   Slovenija   evro skupina   upniki   banke   Nemčija   ZDA   BDP

Z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga smo tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem.

 

Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti.

Seveda je zgodba z Grčijo in njenim dolgom precej bolj kompleksna, recimo kar drugačna. Pri tem bi na začetku vseeno poudaril, da zapis ne opravičuje in zagovarja politike, ki jo je izvajala Grčija vse do nastopa krize. Je pa kljub temu potrebno dogajanje pogledati celoviteje, iz več zornih kotov. Izpostavil bi predvsem tri stvari. Znano je dejstvo, da je pri nastajanju in skrivanju grškega dolga v veliki meri asistiral (in mastno služil) svetovni finančni kapital. Zadolževanje pred letom 2008 je seveda omogočilo Grkom - še posebej njihovi eliti - ugodnejše življenje in lepe zaslužke. Toda lepo so služili tudi vsi tisti, ki so v Grčijo prodajali svoje blago na kredit. In ti učinki niso bili zanemarljivi tudi za države dobaviteljice, spet v veliki meri iz razvitejših držav Evrope. Predvsem pa so banke in države upnice na svoja posojila pridno zaračunavali obresti in ob nastopu krize so natečene obresti samo za zadnjih deset let predstavljale več kot tretjino celotnega dolga (!). Glavnica dolga se v obdobju 2001-2009 praktično skoraj ni povečala in večino porasta so predstavljale obresti, torej zaslužki upnikov. Ko so ob reševanju upniki del terjatev tudi odpisali, je bil ta odpis precej nižji kot pa obresti zadnjih let. Dejansko so upniki dali samo "popust" na svoje nekdanje zaslužke in nekih izgub na glavnici posojila niso imeli (obravnavamo seveda dolg Grčije kot celoto, ne posameznega upnika, kjer so nekateri tudi precej izgubili - drugi pa zaslužili). "Pomoč Grčiji" torej lahko pogledamo tudi iz tega vidika.

 

 

Francosko-nemški "bailout"

 

Predvsem pa se je z reševanjem in pomočjo Grčiji v bistvu reševalo in pomagalo nemškim in francoskim bankam, ki so dolga leta brez ustreznega nadzora in z lepimi zaslužki financirale Grčijo. Ko pa se je pokazala dejanska višina posojil ter nevarnost, da Grčija ne bo sposobna vrniti teh dolgov, smo kot upniki vstopili članice evrske skupine, odobrili nova posojila ("pomoč"), s katerimi je Grčija potem predvsem poplačala prvotne upnice. Dejansko se je Grčiji samo zamenjal upnik (sicer bolj razumevajoč), omenjene banke pa so bile poplačane - v nasprotnem primeru bi morale oblikovati na posojila kar precejšne slabitve. Lahko torej zaključimo, da smo z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem (sicer malenkostno za njihove številke, a veliko za naše - prispevek je bil višji kot vložek v sanacijo NLB, ki ga bomo na koncu izgleda dobili celo v celoti povrnjenega).

 

 

Kredit za pol stoletja

 

Drugo je vprašanje sposobnosti Grčije, da svoj dolg vrne. Po uradnem scenariju naj bi Grčija do leta 2060 z varčevanjem in vzdržno proračunsko politiko vrnila najete kredite. Obstajajo utemeljene ocene, da takšen scenarij preprosto ni realen, niti izvedljiv. Poglobljene raziskave namreč kažejo, da v zadnjih desetletjih nobena država ni bila sposobna ustvarjati tako visok primarni presežek proračuna in toliko časa, da bi lahko vrnila nakopičen dolg. Posebno glede na stanje grškega gospodarstva, do kakršnega je državo pripeljala kriza in neustrezno reševanje - zlasti s politiko zategovanja pasu. Vseeno pa bi lahko pogledali situacijo tudi drugače.

 

Odpis dolgov zaradi različnih razlogov za države upnice ni bil sprejemljiv, nimajo pa večjih težav, če ta dolg vodijo v svojih knjigah kot terjatev, ki bo enkrat (čez petdeset, sto let) plačana po nekih minimalnih obrestih. Najbrž bi bil sprejemljiv tudi deset- ali dvajsetletni moratorij na obresti ali neko začetno obdobje celo brez obresti. To bi bila dejansko pomoč, ki države upnice ne bi veliko prizadelo. Na drugi strani pa predpostavimo, da bi v naslednjih dvajsetih letih Grčija dosegala na primer 3,5-odstotno nominalno letno rast BDP. Ob realno pričakovani vsaj 1,5-odstotni inflaciji, je to le skromnih in najbrž dosegljivih 2 % realne rasti BDP na leto.

 

 

Kaj dejansko želijo upniki

 

In rezultat ob teh, dokaj realnih predpostavkah? Že leta 2040 bi bil njihov BDP nominalno, v evrih, še enkrat višji kot je danes - in nominalno enak dolg bi predstavljal "le" še 90 % BDP namesto dosedanjih, nesprejemljivih 180 %. Prišli bi torej do obsega dolga, ki je ob zaupanju v državo za upnike čisto sprejemljiv. V takšnih razmerjih države dolgove sicer ob zapadlosti vračajo, a praviloma z najemom novih (z izdajo novih obveznic). Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti. In po takšnem "vzorcu" poteka financiranje in zadolževanje večine držav, tudi ob višjih odstotkih dolga (npr. 131 % v primeru Italije) - samo da upniki ne izgubijo zaupanja.

 

Grčija bi ob takšnem scenariju brez nekega odpisa dolga, samo z zadržanjem plačevanja (obračunavanja) obresti in zmerno gospodarsko rastjo čez dvajset, trideset let prišla v finančno sprejemljive okvire zadolžitve. Ne v pozicijo, da bo dolg lahko vrnila (tako kot ga večina držav ne more), temveč da bo dolg sprejemljiv za upnike in ga bodo pripravljeni redno financirati in obnavljati.

 

V tem kontekstu je zanimivo pogledati, kaj se je denimo dogajalo z javnim dolgom Nemčije in ZDA zadnjih 140 let. Na spodnji sliki je prikaz višine javnega dolga v odstotku glede na BDP. Nemčija je npr. vse od leta 1950 svoj dolg samo povečevala, šele zadnjih pet let je prvič prišlo do manjšega znižanja. Seveda je vsa leta pravočasno poravnala vsako marko ali evro dolga, a do leta 2012 vedno z novim kreditom. Šele zadnjih pet let jim je prvič uspelo znižati nominalno vrednost dolga za 100 milijard oziroma za 5 %, ostali upad glede na BDP kot ga kaže slika, pa je rezultat gospodarske rasti.

 

Nemški in ameriški javni dolg. (vir: IMF)

 

 

Precej drugačno pa je gibanje dolga v ZDA. Najbrž ne preseneča visoko zadolževanje v času obeh svetovnih vojn, a tudi restriktivna finančna politika v letih zatem, ko so dolg "spravili" v okvire in odprli možnost za nove rasti. Vsekakor pa daje misliti gibanje v Nemčiji. Kljub njihovi vlogi tako v prvi in še bolj v drugi svetovni vojni, so povojno obdobje nastopili celo z nižjim dolgom (v % BDP) kot pred tem. Analiza takšnih gibanj seveda presega namen tega teksta, vseeno pa kaže, da so imeli takratni politiki precej več dolgoročne vizije in poguma kot to velja za današnje. Tudi v primeru Grčije.

 

 

Grški dolg in Slovenija

 

Pa še tretji pomislek v zvezi z dolgom Grčije. Po objavljenih podatkih je skupna izpostavljenost Slovenije do Grčije relativno kar nekaj večja kot je naša vloga oziroma delež v skupini evrskih držav. Zanimivo je, da se ob takšno dejstvo nihče posebej ne obregne, a mogoče gre za kar nekaj sto milijonov evrov odstopanja. Takšna ocena sicer ni popolnoma zanesljiva, ker gre za različne oblike izpostavljenosti: od neposrednega kredita, raznih poroštev ter sodelovanja v mehanizmu ESM, a sklepamo lahko, da je temu tako.

 

Glede na to, da smo s tem našim vključevanjem in prispevkom reševali predvsem nemške in francoske banke, bi pričakovali kakšno bolj podrobno in točno informacijo ter pojasnila, zakaj je naš delež relativno višji. Predvsem pa bi pričakovali, da bo ta naš vložek preverilo Računsko sodišče ter prišlo do jasnega odgovora, ali gre res za sorazmerno prevelik prispevek (dopuščam, da temu ni tako) - če pa je, kaj je bil razlog in ali so možne kake spremembe. Ker gre za čisti dodatni dolg do tujine, bi bilo takšno preverjanje vsekakor nujno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
9
31.05.2023 20:30
Naš italijanski sodelavec Valerio Fabbri je pred dnevi v prilogi Scenari, ki izhaja kot del rimskega dnevnika Domani, objavil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
5
28.05.2023 19:00
After the initial euphoria, Chinas relations with the Central Asian countries are losing traction as the local population is ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
16
24.05.2023 20:59
Začelo se je zbiranje podpisov za podporo novemu zakonu, ki ga v slovenski zakonodaji še nimamo: o zakonu o pomoči pri ... Več.
Piše: Milan Krek
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
30
18.05.2023 17:15
Na zadnje ideološke poteze vlade Roberta Goloba, ki je pred volitvami obljubljala depolitizacijo, zdaj pa počne ravno nasprotno, ... Več.
Piše: Uredništvo
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
10
17.05.2023 19:00
Konec tedna, natančneje 21. maja, čakajo Grčijo parlamentarne volitve, ki bodo v več pogledih prelomne. Javnomnenjske raziskave ... Več.
Piše: Tomi Dimitrovski
Beijing's new anti-spying rules could put to jail any foreign citizen living in China
8
16.05.2023 22:00
The international community is wary of Chinas latest amendments to its anti-espionage legislation that comes into effect from ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Despite likely losses, China has an interest to fund Pakistani rail network
10
09.05.2023 20:45
Putting economics on its head, China is readying to launch an ambitious USD 58 billion rail network in Pakistan, whose rationale ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Anonimka Alešu Šabedru očita, da ogroža več kot 60 milijonov evrov evropskega denarja
9
07.05.2023 20:00
Razmere v zdravstvu se bodo očitno še bolj zaostrile, do dramatičnih dogodkov naj bi prišlo že prihodnji mesec, opozarjajo naši ... Več.
Piše: Uredništvo
Kremelj je padel? Kdo je odgovoren za domnevni "atentat" na Putina in zakaj je to storil
13
04.05.2023 09:20
Natančna analiza posnetkov domnevnega ukrajinskega napada z dronoma na Kremelj, kjer je sicer uradna rezidenca ruskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Nekdanji italijanski zunanji minister Luigi Di Maio kot predstavnik evropske diplomacije v zalivskih državah
14
02.05.2023 20:00
Visoki predstavnik za zunanje zadeve Evropske unije Josep Borrell je predstavnikom vlad 27 držav članic Unije pisal, da je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ameriška gerontokracija: Vladavina starejših v ZDA kot garancija prihodnosti zahodnega sveta?
12
28.04.2023 20:15
V Združenih državah so vedno bolj prisotni dvomi o napovedani ponovni kandidaturi Joeja Bidna. Izgleda, da osemdesetletni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izstop Nemčije iz rabe jedrske energije in mizantropija velikih okoljevarstvenih organizacij
22
23.04.2023 19:04
Trenutek slavja nemških Zelenih in velikih mednarodnih okoljevarsvetnih organizacij ob odklopu zadnjih treh nemških jedrskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China - EU relations to deteriorate as Putin ignores Xi's mediation
6
22.04.2023 00:00
The European Commission President, Ursula von der Leyen, and French President, Emmanuel Macron, are trying to change Chinas ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Emergence of New Global Industrial Supply Chain : Limitation of China - Russia Trade Cooperation
13
16.04.2023 19:00
Analysts and observers across the world are anticipating about the shape and form the new global industrial supply chain would ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Finska v zvezi NATO je še en dokaz Putinovih političnih napak
13
12.04.2023 19:33
Vojna v Ukrajini je privedla do širitve zveze NATO. Na bojišču ni končnega izida, ki bi pomenil pogajanja s Kijevom in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Cene električne energije v Evropi letijo v nebo predvsem zaradi trgovcev in špekulantov z električno energijo
21
11.04.2023 23:59
Leto 2022 je vsekakor zaznamovala energetska kriza. Cene električne energije so pričele naraščati že konec leta 2021, z rusko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zloraba neke naravne nesreče: Četrt stoletja po velikonočnem potresu v Zgornjem Posočju (1998)
11
10.04.2023 21:00
Pred skoraj natanko četrt stoletja, na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, pet minut pred poldnevom, je Zgornje Posočje ... Več.
Piše: Siniša Germovšek
Shrinking Beijing, Shanghai, Hong Kong populations worsen demographic crisis in China
10
04.04.2023 21:00
Younger generation of Chinese does not find giving birth as inevitability. China therefore recorded a population decline for the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pozabite na drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, vladno koalicijo so očitno potiho prevzeli špekulativni interesi
18
29.03.2023 00:55
Kdo se igra s projektom drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Če ste mislili, da bo oblast vsaj v tem primeru ravnala ... Več.
Piše: Uredništvo
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
6
27.03.2023 21:20
Na današnji dan pred petimi leti je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.987
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.098
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.796
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.484
05/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.028
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.191
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.127
08/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.046
09/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 721
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 469