Razkrivamo

Odisejada 2060: Kako so nemško-francoski bankirji "reševali" Grčijo in se smejali zraven

Nedavno smo prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in prizadevanju Grkov je bila v novicah izpostavljena predvsem ogromna pomoč, ki jo je Evropska unija - članice evrske skupine - nudila tej državi. Pristop večine medijev (tudi naših) je bil predvsem v prikazu velikega žrtvovanja in pomoči s strani EU Grkom, ki so dolga leta živeli preko svojih zmožnosti. Torej pomoči "lenim" Grkom, kot je na osnovi medijskih sporočil zaključil povprečni bralec.

25.09.2018 00:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Grčija   bailout   kredit   Slovenija   evro skupina   upniki   banke   Nemčija   ZDA   BDP

Z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga smo tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem.

 

Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti.

Seveda je zgodba z Grčijo in njenim dolgom precej bolj kompleksna, recimo kar drugačna. Pri tem bi na začetku vseeno poudaril, da zapis ne opravičuje in zagovarja politike, ki jo je izvajala Grčija vse do nastopa krize. Je pa kljub temu potrebno dogajanje pogledati celoviteje, iz več zornih kotov. Izpostavil bi predvsem tri stvari. Znano je dejstvo, da je pri nastajanju in skrivanju grškega dolga v veliki meri asistiral (in mastno služil) svetovni finančni kapital. Zadolževanje pred letom 2008 je seveda omogočilo Grkom - še posebej njihovi eliti - ugodnejše življenje in lepe zaslužke. Toda lepo so služili tudi vsi tisti, ki so v Grčijo prodajali svoje blago na kredit. In ti učinki niso bili zanemarljivi tudi za države dobaviteljice, spet v veliki meri iz razvitejših držav Evrope. Predvsem pa so banke in države upnice na svoja posojila pridno zaračunavali obresti in ob nastopu krize so natečene obresti samo za zadnjih deset let predstavljale več kot tretjino celotnega dolga (!). Glavnica dolga se v obdobju 2001-2009 praktično skoraj ni povečala in večino porasta so predstavljale obresti, torej zaslužki upnikov. Ko so ob reševanju upniki del terjatev tudi odpisali, je bil ta odpis precej nižji kot pa obresti zadnjih let. Dejansko so upniki dali samo "popust" na svoje nekdanje zaslužke in nekih izgub na glavnici posojila niso imeli (obravnavamo seveda dolg Grčije kot celoto, ne posameznega upnika, kjer so nekateri tudi precej izgubili - drugi pa zaslužili). "Pomoč Grčiji" torej lahko pogledamo tudi iz tega vidika.

 

 

Francosko-nemški "bailout"

 

Predvsem pa se je z reševanjem in pomočjo Grčiji v bistvu reševalo in pomagalo nemškim in francoskim bankam, ki so dolga leta brez ustreznega nadzora in z lepimi zaslužki financirale Grčijo. Ko pa se je pokazala dejanska višina posojil ter nevarnost, da Grčija ne bo sposobna vrniti teh dolgov, smo kot upniki vstopili članice evrske skupine, odobrili nova posojila ("pomoč"), s katerimi je Grčija potem predvsem poplačala prvotne upnice. Dejansko se je Grčiji samo zamenjal upnik (sicer bolj razumevajoč), omenjene banke pa so bile poplačane - v nasprotnem primeru bi morale oblikovati na posojila kar precejšne slabitve. Lahko torej zaključimo, da smo z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem (sicer malenkostno za njihove številke, a veliko za naše - prispevek je bil višji kot vložek v sanacijo NLB, ki ga bomo na koncu izgleda dobili celo v celoti povrnjenega).

 

 

Kredit za pol stoletja

 

Drugo je vprašanje sposobnosti Grčije, da svoj dolg vrne. Po uradnem scenariju naj bi Grčija do leta 2060 z varčevanjem in vzdržno proračunsko politiko vrnila najete kredite. Obstajajo utemeljene ocene, da takšen scenarij preprosto ni realen, niti izvedljiv. Poglobljene raziskave namreč kažejo, da v zadnjih desetletjih nobena država ni bila sposobna ustvarjati tako visok primarni presežek proračuna in toliko časa, da bi lahko vrnila nakopičen dolg. Posebno glede na stanje grškega gospodarstva, do kakršnega je državo pripeljala kriza in neustrezno reševanje - zlasti s politiko zategovanja pasu. Vseeno pa bi lahko pogledali situacijo tudi drugače.

 

Odpis dolgov zaradi različnih razlogov za države upnice ni bil sprejemljiv, nimajo pa večjih težav, če ta dolg vodijo v svojih knjigah kot terjatev, ki bo enkrat (čez petdeset, sto let) plačana po nekih minimalnih obrestih. Najbrž bi bil sprejemljiv tudi deset- ali dvajsetletni moratorij na obresti ali neko začetno obdobje celo brez obresti. To bi bila dejansko pomoč, ki države upnice ne bi veliko prizadelo. Na drugi strani pa predpostavimo, da bi v naslednjih dvajsetih letih Grčija dosegala na primer 3,5-odstotno nominalno letno rast BDP. Ob realno pričakovani vsaj 1,5-odstotni inflaciji, je to le skromnih in najbrž dosegljivih 2 % realne rasti BDP na leto.

 

 

Kaj dejansko želijo upniki

 

In rezultat ob teh, dokaj realnih predpostavkah? Že leta 2040 bi bil njihov BDP nominalno, v evrih, še enkrat višji kot je danes - in nominalno enak dolg bi predstavljal "le" še 90 % BDP namesto dosedanjih, nesprejemljivih 180 %. Prišli bi torej do obsega dolga, ki je ob zaupanju v državo za upnike čisto sprejemljiv. V takšnih razmerjih države dolgove sicer ob zapadlosti vračajo, a praviloma z najemom novih (z izdajo novih obveznic). Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti. In po takšnem "vzorcu" poteka financiranje in zadolževanje večine držav, tudi ob višjih odstotkih dolga (npr. 131 % v primeru Italije) - samo da upniki ne izgubijo zaupanja.

 

Grčija bi ob takšnem scenariju brez nekega odpisa dolga, samo z zadržanjem plačevanja (obračunavanja) obresti in zmerno gospodarsko rastjo čez dvajset, trideset let prišla v finančno sprejemljive okvire zadolžitve. Ne v pozicijo, da bo dolg lahko vrnila (tako kot ga večina držav ne more), temveč da bo dolg sprejemljiv za upnike in ga bodo pripravljeni redno financirati in obnavljati.

 

V tem kontekstu je zanimivo pogledati, kaj se je denimo dogajalo z javnim dolgom Nemčije in ZDA zadnjih 140 let. Na spodnji sliki je prikaz višine javnega dolga v odstotku glede na BDP. Nemčija je npr. vse od leta 1950 svoj dolg samo povečevala, šele zadnjih pet let je prvič prišlo do manjšega znižanja. Seveda je vsa leta pravočasno poravnala vsako marko ali evro dolga, a do leta 2012 vedno z novim kreditom. Šele zadnjih pet let jim je prvič uspelo znižati nominalno vrednost dolga za 100 milijard oziroma za 5 %, ostali upad glede na BDP kot ga kaže slika, pa je rezultat gospodarske rasti.

 

Nemški in ameriški javni dolg. (vir: IMF)

 

 

Precej drugačno pa je gibanje dolga v ZDA. Najbrž ne preseneča visoko zadolževanje v času obeh svetovnih vojn, a tudi restriktivna finančna politika v letih zatem, ko so dolg "spravili" v okvire in odprli možnost za nove rasti. Vsekakor pa daje misliti gibanje v Nemčiji. Kljub njihovi vlogi tako v prvi in še bolj v drugi svetovni vojni, so povojno obdobje nastopili celo z nižjim dolgom (v % BDP) kot pred tem. Analiza takšnih gibanj seveda presega namen tega teksta, vseeno pa kaže, da so imeli takratni politiki precej več dolgoročne vizije in poguma kot to velja za današnje. Tudi v primeru Grčije.

 

 

Grški dolg in Slovenija

 

Pa še tretji pomislek v zvezi z dolgom Grčije. Po objavljenih podatkih je skupna izpostavljenost Slovenije do Grčije relativno kar nekaj večja kot je naša vloga oziroma delež v skupini evrskih držav. Zanimivo je, da se ob takšno dejstvo nihče posebej ne obregne, a mogoče gre za kar nekaj sto milijonov evrov odstopanja. Takšna ocena sicer ni popolnoma zanesljiva, ker gre za različne oblike izpostavljenosti: od neposrednega kredita, raznih poroštev ter sodelovanja v mehanizmu ESM, a sklepamo lahko, da je temu tako.

 

Glede na to, da smo s tem našim vključevanjem in prispevkom reševali predvsem nemške in francoske banke, bi pričakovali kakšno bolj podrobno in točno informacijo ter pojasnila, zakaj je naš delež relativno višji. Predvsem pa bi pričakovali, da bo ta naš vložek preverilo Računsko sodišče ter prišlo do jasnega odgovora, ali gre res za sorazmerno prevelik prispevek (dopuščam, da temu ni tako) - če pa je, kaj je bil razlog in ali so možne kake spremembe. Ker gre za čisti dodatni dolg do tujine, bi bilo takšno preverjanje vsekakor nujno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.890
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.589
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.443
04/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.147
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.217
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.425
07/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.439
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.419
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.115
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.026