Razkrivamo

Odisejada 2060: Kako so nemško-francoski bankirji "reševali" Grčijo in se smejali zraven

Nedavno smo prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in prizadevanju Grkov je bila v novicah izpostavljena predvsem ogromna pomoč, ki jo je Evropska unija - članice evrske skupine - nudila tej državi. Pristop večine medijev (tudi naših) je bil predvsem v prikazu velikega žrtvovanja in pomoči s strani EU Grkom, ki so dolga leta živeli preko svojih zmožnosti. Torej pomoči "lenim" Grkom, kot je na osnovi medijskih sporočil zaključil povprečni bralec.

25.09.2018 00:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Grčija   bailout   kredit   Slovenija   evro skupina   upniki   banke   Nemčija   ZDA   BDP

Z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga smo tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem.

 

Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti.

Seveda je zgodba z Grčijo in njenim dolgom precej bolj kompleksna, recimo kar drugačna. Pri tem bi na začetku vseeno poudaril, da zapis ne opravičuje in zagovarja politike, ki jo je izvajala Grčija vse do nastopa krize. Je pa kljub temu potrebno dogajanje pogledati celoviteje, iz več zornih kotov. Izpostavil bi predvsem tri stvari. Znano je dejstvo, da je pri nastajanju in skrivanju grškega dolga v veliki meri asistiral (in mastno služil) svetovni finančni kapital. Zadolževanje pred letom 2008 je seveda omogočilo Grkom - še posebej njihovi eliti - ugodnejše življenje in lepe zaslužke. Toda lepo so služili tudi vsi tisti, ki so v Grčijo prodajali svoje blago na kredit. In ti učinki niso bili zanemarljivi tudi za države dobaviteljice, spet v veliki meri iz razvitejših držav Evrope. Predvsem pa so banke in države upnice na svoja posojila pridno zaračunavali obresti in ob nastopu krize so natečene obresti samo za zadnjih deset let predstavljale več kot tretjino celotnega dolga (!). Glavnica dolga se v obdobju 2001-2009 praktično skoraj ni povečala in večino porasta so predstavljale obresti, torej zaslužki upnikov. Ko so ob reševanju upniki del terjatev tudi odpisali, je bil ta odpis precej nižji kot pa obresti zadnjih let. Dejansko so upniki dali samo "popust" na svoje nekdanje zaslužke in nekih izgub na glavnici posojila niso imeli (obravnavamo seveda dolg Grčije kot celoto, ne posameznega upnika, kjer so nekateri tudi precej izgubili - drugi pa zaslužili). "Pomoč Grčiji" torej lahko pogledamo tudi iz tega vidika.

 

 

Francosko-nemški "bailout"

 

Predvsem pa se je z reševanjem in pomočjo Grčiji v bistvu reševalo in pomagalo nemškim in francoskim bankam, ki so dolga leta brez ustreznega nadzora in z lepimi zaslužki financirale Grčijo. Ko pa se je pokazala dejanska višina posojil ter nevarnost, da Grčija ne bo sposobna vrniti teh dolgov, smo kot upniki vstopili članice evrske skupine, odobrili nova posojila ("pomoč"), s katerimi je Grčija potem predvsem poplačala prvotne upnice. Dejansko se je Grčiji samo zamenjal upnik (sicer bolj razumevajoč), omenjene banke pa so bile poplačane - v nasprotnem primeru bi morale oblikovati na posojila kar precejšne slabitve. Lahko torej zaključimo, da smo z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem (sicer malenkostno za njihove številke, a veliko za naše - prispevek je bil višji kot vložek v sanacijo NLB, ki ga bomo na koncu izgleda dobili celo v celoti povrnjenega).

 

 

Kredit za pol stoletja

 

Drugo je vprašanje sposobnosti Grčije, da svoj dolg vrne. Po uradnem scenariju naj bi Grčija do leta 2060 z varčevanjem in vzdržno proračunsko politiko vrnila najete kredite. Obstajajo utemeljene ocene, da takšen scenarij preprosto ni realen, niti izvedljiv. Poglobljene raziskave namreč kažejo, da v zadnjih desetletjih nobena država ni bila sposobna ustvarjati tako visok primarni presežek proračuna in toliko časa, da bi lahko vrnila nakopičen dolg. Posebno glede na stanje grškega gospodarstva, do kakršnega je državo pripeljala kriza in neustrezno reševanje - zlasti s politiko zategovanja pasu. Vseeno pa bi lahko pogledali situacijo tudi drugače.

 

Odpis dolgov zaradi različnih razlogov za države upnice ni bil sprejemljiv, nimajo pa večjih težav, če ta dolg vodijo v svojih knjigah kot terjatev, ki bo enkrat (čez petdeset, sto let) plačana po nekih minimalnih obrestih. Najbrž bi bil sprejemljiv tudi deset- ali dvajsetletni moratorij na obresti ali neko začetno obdobje celo brez obresti. To bi bila dejansko pomoč, ki države upnice ne bi veliko prizadelo. Na drugi strani pa predpostavimo, da bi v naslednjih dvajsetih letih Grčija dosegala na primer 3,5-odstotno nominalno letno rast BDP. Ob realno pričakovani vsaj 1,5-odstotni inflaciji, je to le skromnih in najbrž dosegljivih 2 % realne rasti BDP na leto.

 

 

Kaj dejansko želijo upniki

 

In rezultat ob teh, dokaj realnih predpostavkah? Že leta 2040 bi bil njihov BDP nominalno, v evrih, še enkrat višji kot je danes - in nominalno enak dolg bi predstavljal "le" še 90 % BDP namesto dosedanjih, nesprejemljivih 180 %. Prišli bi torej do obsega dolga, ki je ob zaupanju v državo za upnike čisto sprejemljiv. V takšnih razmerjih države dolgove sicer ob zapadlosti vračajo, a praviloma z najemom novih (z izdajo novih obveznic). Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti. In po takšnem "vzorcu" poteka financiranje in zadolževanje večine držav, tudi ob višjih odstotkih dolga (npr. 131 % v primeru Italije) - samo da upniki ne izgubijo zaupanja.

 

Grčija bi ob takšnem scenariju brez nekega odpisa dolga, samo z zadržanjem plačevanja (obračunavanja) obresti in zmerno gospodarsko rastjo čez dvajset, trideset let prišla v finančno sprejemljive okvire zadolžitve. Ne v pozicijo, da bo dolg lahko vrnila (tako kot ga večina držav ne more), temveč da bo dolg sprejemljiv za upnike in ga bodo pripravljeni redno financirati in obnavljati.

 

V tem kontekstu je zanimivo pogledati, kaj se je denimo dogajalo z javnim dolgom Nemčije in ZDA zadnjih 140 let. Na spodnji sliki je prikaz višine javnega dolga v odstotku glede na BDP. Nemčija je npr. vse od leta 1950 svoj dolg samo povečevala, šele zadnjih pet let je prvič prišlo do manjšega znižanja. Seveda je vsa leta pravočasno poravnala vsako marko ali evro dolga, a do leta 2012 vedno z novim kreditom. Šele zadnjih pet let jim je prvič uspelo znižati nominalno vrednost dolga za 100 milijard oziroma za 5 %, ostali upad glede na BDP kot ga kaže slika, pa je rezultat gospodarske rasti.

 

Nemški in ameriški javni dolg. (vir: IMF)

 

 

Precej drugačno pa je gibanje dolga v ZDA. Najbrž ne preseneča visoko zadolževanje v času obeh svetovnih vojn, a tudi restriktivna finančna politika v letih zatem, ko so dolg "spravili" v okvire in odprli možnost za nove rasti. Vsekakor pa daje misliti gibanje v Nemčiji. Kljub njihovi vlogi tako v prvi in še bolj v drugi svetovni vojni, so povojno obdobje nastopili celo z nižjim dolgom (v % BDP) kot pred tem. Analiza takšnih gibanj seveda presega namen tega teksta, vseeno pa kaže, da so imeli takratni politiki precej več dolgoročne vizije in poguma kot to velja za današnje. Tudi v primeru Grčije.

 

 

Grški dolg in Slovenija

 

Pa še tretji pomislek v zvezi z dolgom Grčije. Po objavljenih podatkih je skupna izpostavljenost Slovenije do Grčije relativno kar nekaj večja kot je naša vloga oziroma delež v skupini evrskih držav. Zanimivo je, da se ob takšno dejstvo nihče posebej ne obregne, a mogoče gre za kar nekaj sto milijonov evrov odstopanja. Takšna ocena sicer ni popolnoma zanesljiva, ker gre za različne oblike izpostavljenosti: od neposrednega kredita, raznih poroštev ter sodelovanja v mehanizmu ESM, a sklepamo lahko, da je temu tako.

 

Glede na to, da smo s tem našim vključevanjem in prispevkom reševali predvsem nemške in francoske banke, bi pričakovali kakšno bolj podrobno in točno informacijo ter pojasnila, zakaj je naš delež relativno višji. Predvsem pa bi pričakovali, da bo ta naš vložek preverilo Računsko sodišče ter prišlo do jasnega odgovora, ali gre res za sorazmerno prevelik prispevek (dopuščam, da temu ni tako) - če pa je, kaj je bil razlog in ali so možne kake spremembe. Ker gre za čisti dodatni dolg do tujine, bi bilo takšno preverjanje vsekakor nujno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
11
20.09.2023 11:00
Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, se je v torek v New Yorku udeležila 78. zasedanja Generale skupščine ... Več.
Piše: Uredništvo
China's local authorities deal with financial constraints amid economic woes
4
16.09.2023 21:59
Weak consumer demand has pushed the country into deflation, compelling Beijing to consider a more substantial economic stimulus ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
14
11.09.2023 20:18
Medianina zadnja javnomnenjska anketa, objavljena v časniku Delo, ne prinaša le nekoliko popravljenega rezultata za vladajoče ... Več.
Piše: Uredništvo
Mir papeža Frančiška: Novi obraz diplomacije Svetega sedeža
2
10.09.2023 07:00
Papeževa diplomacija je usmerjena v vzpostavljanje in izgradnjo odnosov, zaradi česar nima velikih ciljev, da bi takoj dosegla ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zveza NATO in Evropska unija na preizkušnji z vojaškimi inovacijami
10
05.09.2023 21:00
Vojna v Ukrajini kaže, kako lahko mešanica starih (predvsem topništva in streliva) in novih tehnologij (npr. povezanih z umetno ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Prvi šolski dan: Ideolog Levice Slavko Gaber gre nad desne ravnatelje in stroko
45
31.08.2023 22:58
Prvi šolski minister Slavko Gaber je na prvi šolski dan spet aktualen. In sicer zato, ker je bil opažen v prostorih ministrstva ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse je Tanja Fajon povedala na letošnjem Blejskem strateškem forumu
19
30.08.2023 19:45
Končal se je 18. Blejski strateški forum (BSF), na katerem je avditorij uvodoma nagovorila zunanja ministrica in podpredsednica ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Udar v Nigru: Posledice za Evropsko unijo pri upravljanju migracijskih tokov
8
29.08.2023 21:10
Državni udar v Nigru, ki se je s tem pridružil skupini sahelskih držav, v katerih je prišlo do nasilne spremembe režima, bo ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
African debt trap: Kenya breaches its debt ceiling, Chinese influence looming large
10
28.08.2023 11:00
The gradual rise in Kenian debt level has sent shockwaves to the global community as many see the African countrz going the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zakaj imamo tako visok proračunski primanjkljaj
12
26.08.2023 11:00
Skoraj tri milijarde evrov proračunskega primanjkljaja čaka Golobovo vlado, ki je še maja letos, ko je poslancem predstavljala ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj je ključni problem Golobove ponedeljkove "donatorske večerje" v nekdanji Titovi vili na Bledu
10
25.08.2023 08:30
Premier Robert Golob bo prihodnji teden v Vili Bled gostil večerjo, na katero je povabil predstavnike slovenskega gospodarstva ... Več.
Piše: Uredništvo
Likvidacija Wagnerja je Putinovo doslej najostrejše svarilo ostalim potencialnim upornikom
26
23.08.2023 22:45
Odgovor na vprašanje, v kakšnem odnosu sta Vladimir Putin in Jevgenij Prigožin po nedavnem poskusu Wagnerjevega upora, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Pozabljena obletnica: Po dveh letih vladanja so Talibani Afganistan vrnili v srednji vek!
17
20.08.2023 23:29
Dve leti po naglem, takorekoč kaotičnem ameriškem oziroma zahodnem umiku iz Kabula, je slika Afganstana porazna, o čemer pa naši ... Več.
Piše: Božo Cerar
Napetosti med Srbijo in Kosovom: Ali se na Balkanu ponavlja "ukrajinski vzorec"?
9
14.08.2023 22:55
Kosovo je osrednji del zgodbe, ki se je začela v devetdesetih letih in v kateri so pravice in težnje narodov in manjšin še ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je Giorgia Meloni odkrila Ameriko in spravila Italijo nazaj na zemljevid sveta
4
13.08.2023 21:00
Nedavni obisk italijanske predsednice vlade Giorgie Meloni v Washingtonu pomeni pomemben korak glede vloge Italije na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Women in China face underrepresentation in politics and government
7
13.08.2023 09:34
The time when demographic crisis in China has deteriorated to an unprecedented level, primarily, due to lower birth rates and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O distribuciji: Koliko premoženja v državi dejansko obvladuje odstotek Slovencev?
9
11.08.2023 23:30
Koliko premoženja imajo v lasti najbogatejši Slovenci? Nedavno smo prebrali, da naj bi imel odstotek Slovencev v lasti skoraj ... Več.
Piše: Bine Kordež
Chinese-Made Volkswagen Electric Vehicles Face Global Scrutiny: a Trail of Concerns Emerges
13
10.08.2023 21:45
In recent times, Chinese-made Volkswagen electric vehicles (EVs) have come under increasing scrutiny as countries raise concerns ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
UNESCO predlaga implementacijo COBISS na globalni ravni – tudi v Afriki, Golobova vlada pa še politične koordinacije za Zahodni Balkan ne zmore vzpostaviti!
5
01.08.2023 20:00
COBISS, izvirno slovenski organizacijski model knjižničnega informacijskega sistema, ki ga je razvil mariborski Institut ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
O ruskem kolonializmu se ne sme govoriti, čeprav se za razliko od zahodnega še vedno ni končal
15
31.07.2023 20:00
Medtem ko se Zahod vedno znova brani pred očitki o kolonialni preteklosti nekaterih nekdanjih velesil in ko se zlasti mlajše ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.153
02/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.669
03/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.478
04/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.460
05/
V zdravstvu je denarja preveč!
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.582
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.052
07/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.178
08/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 338
09/
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
Uredništvo
Ogledov: 1.546
10/
China's local authorities deal with financial constraints amid economic woes
Valerio Fabbri
Ogledov: 524