Razkrivamo

Tudi z bogato kupnino od prodaje NLB bo naš javni dolg še vedno 31 milijard evrov

Če izhajamo iz predpostavke, da je prodaja državne NLB gotovo dejstvo, potem nas mora seveda zanimati edinole to, koliko bo država zanjo iztržila. Naš finančni komentator Bine Kordež ocenjuje, da bi to - ob klasičnem izračunu vrednosti banke, poslovnih rezultatih banke ter običajnih diskontnih stopnjah za vlagatelje - lahko bilo med milijardo in milijardo in pol evrov za 100 % lastniški delež. Popolnoma realna vrednost NLB je po Kordeževem mnenju 1,3 milijarde evrov.

06.09.2018 22:53
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   NLB   banka   država   prodaja   privatizacija   Nova ljubljanska banka   donos   kupnina   javne finance

Ne glede na zaveze glede prodaje pa bi bilo za državo kot lastnico NLB finančno bolj zanimivo zadržati lastništvo: pozitivni učinek na javne finance bi bil bistveno boljši - tekoče bi lahko izkazovali lepši proračunski rezultat (vsaj 0,3 % BDP), medtem ko bo kupnina le za milijardo znižala javni dolg, iz 32 na 31 milijard evrov.

S strogo finančnega vidika bo država s prodajo Nove ljubljanske banke (NLB) izgubila pomemben priliv iz naslova dividend, na drugi strani pa bo "privarčevala" precej nižji znesek obresti, ki jih danes plačuje na posojila za financiranje naložbe v NLB. Vemo, da država Slovenija lahko danes izda desetletne obveznice (tj. se zadolži za deset let) po fiksni obrestni meri, ki je le nekoliko nad enim odstotkom in takšno ugodno zadolževanje bo povrnila s prodajo naložbe v NLB, ki danes prinaša precej nad desetimi odstotki letno.

 

Ta čisti finančni vidik bo na kratki rok imel pač slabše učinke na naše javne finance, kot če NLB ne bi prodali. A tak finančni in kratkoročni vidik je samo ena stran celotne zgodbe. Neprodaja NLB namreč nosi s seboj tudi tveganja, ki se na daljši rok lahko izkažejo bolj negativno, kot ocenjujemo danes. Predvsem pa glede na dane in ponovno potrjene obveze Evropski komisiji nimamo drugega izhoda kot prodajo banke. Ponoven odstop od prodaje bi dodatno načel kredibilnost države glede spoštovanja dogovorjenega. Je pa res, da vsi ti načrti temeljijo na neki pričakovani kupnini; zanimivo bo spremljati odločitve, če bi bila ugotovljena (ponujena) relativno nizka kupnina za banko. SDH kot formalni lastnik banke bo v tem primeru verjetno odločitev prepustil državi (vladi) in odločitev bo v vsakem primeru slaba in podvržena precejšnji kritiki - ali o razprodaji državnega premoženja ali o prevladi lobijev, ki še naprej želijo zadržati banko v svojih rokah in črpati denar iz nje. Ta opcija je sicer samo hipotetična. Ocenjujem namreč, da bo letos do prodaje prišlo in tudi cena bo skupaj s prejetimi dividendami vsaj na nivoju zadnjega vložka v banko.

 

Ne glede na takšen pričakovan razplet postopka prodaje pa vseeno še nekaj čisto finančne analize prodaje banke po ceni denimo 1,3 milijarde za 100 % lastništvo banke (oz. slabo milijardo za tri četrtine banke). Vrednost neke naložbe, podjetja ali banke najpogosteje ocenjujemo glede na predvidene donose, to pa potem diskontiramo na sedanjo vrednost. Spremenljivki sta v takem izračunu najmanj dve - višina predvidenega donosa ter diskontna stopnja, po kateri preračunamo donose na današnji dan in tako dobljen izračun primerjamo s kupnino oz. na ta način določimo ustrezno višino kupnine.

 

V cenitvah je izračun te diskontne stopnje precej kompleksen. Cenilci uporabljajo sicer dokaj uveljavljeno metodologijo, a pri izbiri predpostavk so pristopi precej različni in temu ustrezni tudi rezultati. Analiza različnih cenitev bi pokazala, da se diskontne stopnje najpogosteje gibljejo nekje med 6 in 11 %, kar naj bi predstavljajo pričakovan donos glede na vse tveganja posamezne naložbe.

 

Kakšna pa je primerna diskontna stopnja za državno naložbo v NLB? S stališča vlagateljev, torej tistih, ki bodo kupovali delnice NLB, se bo pričakovana stopnja donosa verjetno gibala znotraj navedenega razpona. Vlagatelji bodo pač primerjali alternativne naložbe in njihovo donosnost ter verjetnost doseganja dobičkov banke tudi v bodoče. Kljub sicer trenutno dokaj nizkim obrestnim meram, so pričakovanja vlagateljev po donosih vseeno relativno kar visoka, posebno kadar gre za naložbe, povezane z večjimi tveganji.

 

Pri določanju ustrezne vrednosti banke bodo seveda upoštevali uveljavljene diskontne stopnje, ker je pač potrebno upoštevati pričakovanja kupcev. Seveda pa ima država kot prodajalec lahko tudi lastno kalkulacijo. Dejstvo je, da se država danes lahko zadolži denimo po 2-odstotni fiksni obrestni meri na obdobje desetih let in svojo naložbo lahko ocenjuje tudi po takšni diskontni stopnji. Denar (kupnino), ki bi ga država prejela čez deset let, bo zanjo vreden le kakih 20 % manj kot danes - toliko bi pač plačala za obresti in to fiksno, brez tveganj, če bi se danes zadolžila za eno milijardo, namesto da proda banko za takšen denar. To seveda ni diskontna stopnja za naložbenike (kupce delnic banke), niti je država ne more upoštevati pri določanju prodajne cene banke - za lastno kalkulacijo upravičenosti in smiselnosti prodaje, pa je vseeno prav, da jo ima pred očmi.

 

Imamo torej "težavo" z dvema diskontnima stopnjama, a ta del kalkulacije je vseeno precej lažji. Težja pa je ocena pričakovanj donosov banke v naslednjih letih, torej projekcij uspešnosti njenega poslovanja vsaj za pet let vnaprej z oceno tudi gibanja v "neskončnost". Kakor so takšna napovedovanja zelo nehvaležna in vprašljiva, se z njimi srečamo pri vsaki cenitvi, ki temelji na diskontiranju bodočih denarnih tokov. Uprave, svetovalci in cenilci na osnovi vseh razpoložljivih informacij opredelijo ta gibanja z večjo ali manjšo točnostjo in to je v bistvu tudi srž končne cene, za katero se dogovorita prodajalec in kupec. Kakšne bodo te projekcije in izračun, bomo seveda videli v prodajnem prospektu banke, a upal bi si trditi, da v ocenah bodočih denarnih tokov banke ne bo bistvenih odstopanj ne navzgor, ne navzdol od dosedanjih gibanj.

 

Digitalizacija pričakovano prinaša tudi spremembe v bančno poslovanje in vsekakor obstajajo precejšnja tveganja, kako se bodo banke prilagodile tem trendom in koliko bodo vplivale na njihove poslovne rezultate. Vseeno pa je dokaj realno pričakovanje, da bo z ustrezno prilagoditvijo poslovanja tudi ta panoga našla priložnosti za nadaljevanje dosedanjih zaslužkov. Da torej iz same osnovne dejavnosti ne bi smelo priti do bistvenih odstopanj. Na spodnji sliki so prikazani poslovni rezultati NLB za zadnjih deset let, pri čemer so razdeljeni na dva ključna elementa poslovanja, ki sta determinirala položaj banke v preteklosti.

 

S stolpci je prikazan rezultat osnovnega poslovanja banke, torej razlike med prihodki od neto obresti in provizij ter operativnimi stroški poslovanja (plače, materialni stroški in storitve, amortizacija) in ostalimi učinki brez slabitev. Za ta rezultat je značilno, da v zadnjih desetih letih ni prihajalo do večjih nihanj, razen leta 2013 ko je banka v času sanacije "počistila" (odpisala) tudi vse ostale problematične bilančne postavke. Vidimo, da je brez odpisov slabih posojil banka vsa leta ustvarjala dokaj konstantnih približno 200 milijonov presežkov letno.

 

 

 

Vsa razlika do končnega rezultata, ki ga prikazuje modra črta, je rezultat slabitev posojil, torej oblikovanje popravkov na slaba posojila. Do večjih popravkov je prvič prišlo leta 2008, a je bil končni rezultat še pozitiven. V naslednjih letih je bilo teh popravkov po nekaj sto milijonov evrov letno in banka je izkazovala izgubo, dokončen (celovit, po mnenju nekaterih sicer previsok) odpis pa je bil izveden leta 2013. Od takrat je končni rezultat banke zopet pozitiven, čeprav je bilo tudi v letih 2014-2016 vsako leto še nekaj dodatnih popravkov. Lani so prvič k rezultatu dodali nekaj sprostitve rezervacij na slaba posojila (35 milijonov evrov), letos pa je po prvem kvartalu rezultat s tega vidika nevtralen (ni ne novih slabitev, ne sprostitev).

 

Ocena bodočih rezultatov banke je torej na eni strani odvisna od poslovnega okolja, kako bo banka uspela nadaljevati z doseganjem okoli 200 milijonov zaslužka po pokritju operativnih stroškov. Drugo pa je vprašanje morebitnih novih odpisov slabih posojil. Čeprav drži, da imamo na osnovi slabih izkušenj v preteklosti lahko kar nekaj dilem, so razmere danes vseeno pomembno drugačne. Na eni strani spremljamo korporativno upravljanje banke, ki vsekakor ne kaže nekdanjih slabosti pri premajhni pozornosti ob odobravanju posojil ter zanemarjanju tveganj. Predvsem pa je obseg posojil podjetniškemu sektorju več kot trikrat nižji kot na primer leta 2008. To že v osnovi znižuje tveganja, višji pa so tudi oblikovani popravki na slaba posojila. Seveda ni izključeno, da tudi v bodoče pride do kakšnih negativnih odstopanj, a če realno ocenjujemo, so te nevarnosti bistveno nižje. To naj bi držalo posebno, če bo prišlo do prodaje banke in do spremembe lastništva, a tudi če se to ne bi zgodilo (kar mislim, da ni več opcija), so tveganja nižja.

 

Ob klasičnem izračunu vrednosti banke in zgornjih predpostavkah rezultatov in običajnih diskontnih stopnjah za vlagatelje se bodo ocene vrednosti NLB najbrž gibale v razponu med 1,0 do 1,5 milijarde evrov za 100 % lastniški delež. Verjamem, da je vsaj 1,3 milijarde popolnoma realna vrednosti, če le ne bo preveč drugih pritiskov, tudi zaradi časovnega horizonta (prisilne prodaje do konca letošnjega leta). Ob tem pa vseeno velja, da bi bilo samo za državo kot lastnico te naložbe finančno bolj zanimivo lastništvo zadržati. Pozitivni učinek na javne finance bi bil bistveno boljši - tekoče bi lahko izkazovali lepši proračunski rezultat (vsaj 0,3 % BDP), medtem ko kupnina samo zniža javni dolg (31 namesto 32 milijard evrov). Pomembno višja bi bila tudi cenitev ob uporabi "državne" diskontne stopnje. A ta "vlak je (najbrž) odpeljal" in kot rečeno, prodaja je lahko lepa priložnost tudi za domače vlagatelje s presežki sredstev. Vlagateljev, ki iščejo nekaj višje donose, je tudi v Sloveniji vse več.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
11
15.11.2018 23:59
Danes se bo v ljubljanskem Grand Hotelu Union začelo letošnje evropsko zasedanje Trilateralne komisije, na katerem bodo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
10
14.11.2018 00:40
Poldrugi mesec po mesarski likvidacijiJamala Khashoggija na savdskem konzulatu v Istanbuluje že skoraj gotovo, da je njegovo ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
13
12.11.2018 12:38
Predsednik republike Borut Pahor je danes uradno predlagal kandidatko za ustavno sodnico, in sicer Katjo Šugman Stubbs. Predlog ... Več.
Piše: Uredništvo
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
7
08.11.2018 21:53
Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki je bila zadnjega pol leta pod silovitim pritiskom lobistov, ameriške gospodarske ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?
43
06.11.2018 23:59
Prodajamo prvo sistemsko banko v državi, ki je za tretjino profitabilnejša od primerljivih evropskih bank, ki ima očiščeno in ... Več.
Piše: Marko Golob
Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije
5
04.11.2018 23:59
Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela ... Več.
Piše: Uredništvo
Koprivnikarju spodletelo, Šarčevo vlado zadnji trenutek srečala pamet: Slovenija podprla Veliko Britanijo, ne Burkine Faso
7
01.11.2018 23:04
Redko se zgodi, da mediji preprečimo kakšno neumnost vlade, a v primeru glasovanja na Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU) ... Več.
Piše: Uredništvo
"Afriški mešetar" Boris Koprivnikar: Slovenija bi podprla Burkino Faso namesto Velike Britanije v zameno za novo službo bivšega ministra v Švici?!
11
28.10.2018 23:40
Bivši minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred odhodom z ministrstva pripravil dokumente, ki kažejo, da bo Slovenija v ... Več.
Piše: Uredništvo
Andrej Šiško izza rešetk o svojem "medijskem bataljonu", bolj znanim pod imenom Štajerska varda
8
27.10.2018 07:00
Spletni portal Insajder.com je včeraj ekskluzivno objavil pismo, ki ga je napisal Andrej Šiško, kontroverzni štajerski politik, ... Več.
Piše: Uredništvo
Hit išče šefa: Od izbire nove uprave Hita je odvisna prihodnost igralniške panoge v Sloveniji
3
24.10.2018 22:42
Poročali smo že o nenavadnem razpisu za novega predsednika uprave novogoriške igralniške družbe Hit, kjer je ena izmed referenc ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor Džamala Hašodžija: Zarota savdskega kronskega princa Salmana, vredna desetine milijard dolarjev
10
20.10.2018 23:45
Počasi prihajajo na dan podrobnosti barbarskega umora Džamala Hašodžija, vendar vam mediji o njem ne bodo povedali vsega. Ne o ... Več.
Piše: Svetlana Vasović
Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno
19
18.10.2018 19:09
Prihodnji četrtek bo minilo natanko pol leta od sprejetja dokumenta Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja
15
17.10.2018 14:45
Zaradi zloglasnih glasbenih kvot, ki jih je uvedel Cerarjev Zakon o medijih, se v radijskih programih namesto 42 % predvaja samo ... Več.
Piše: Tomaž Čop
Nov politični hit na novogoriškem Hitu: Bodočega predsednika uprave iščejo s "prirejenim" razpisom
2
16.10.2018 22:45
V petek je potekel razpis za novega predsednika uprave igralniške družbe Hit, jutri pa bo nadzorni svet odločal o bodočem šefu ... Več.
Piše: Uredništvo
Dan D na Balkanu: Se bo danes rodila Republika Severna Makedonija?
6
15.10.2018 06:00
Danes bodo v makedonskem parlamentu začeli razpravo začetku ustavnih sprememb v skladu z dogovorom iz Prespe. Če bo premierju ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Neverjetno! Direktorica AKOS Tanja Muha ne zna niti pravilno povedati celega naziva agencije, ki jo vodi!
8
11.10.2018 23:30
Tanja Muha je direktorica AKOS. To je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Toda gospa Miha je v državnem zboru ... Več.
Piše: Uredništvo
KPK preganja "lobista" Jambreka in Rupla, prijavila ju je kar bivša ministrica Maja Makovec Brenčič
9
07.10.2018 19:04
Profesorja Peter Jambrek in Dimitrij Rupel sta 4. junija 2016 obiskala ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!
23
05.10.2018 00:20
Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Predsednik Pahor v Ameriki od Poncija do Pilata: Nihče ga ne sprejme, nihče ga ne povoha
17
26.09.2018 23:59
Letošnje jesensko zasedanje OZN je Borut Pahor izkoristil za nekoliko podaljšan obisk Združenih držav, kjer se bo jutri želel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Javni razpisi v državnem zdravstvu nam letno požrejo okoli 250 milijonov davkoplačevalskih evrov!
8
26.09.2018 00:00
Zdravniški skupnosti Medikont je uspelo povezati proizvajalca in dobavitelja. V slabo delujočem slovenskem državnem zdravstvuje ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,032
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,179
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,989
04/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,357
05/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,734
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,281
07/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,648
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,015
09/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,330
10/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 749