Razkrivamo

Tudi z bogato kupnino od prodaje NLB bo naš javni dolg še vedno 31 milijard evrov

Če izhajamo iz predpostavke, da je prodaja državne NLB gotovo dejstvo, potem nas mora seveda zanimati edinole to, koliko bo država zanjo iztržila. Naš finančni komentator Bine Kordež ocenjuje, da bi to - ob klasičnem izračunu vrednosti banke, poslovnih rezultatih banke ter običajnih diskontnih stopnjah za vlagatelje - lahko bilo med milijardo in milijardo in pol evrov za 100 % lastniški delež. Popolnoma realna vrednost NLB je po Kordeževem mnenju 1,3 milijarde evrov.

06.09.2018 22:53
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   NLB   banka   država   prodaja   privatizacija   Nova ljubljanska banka   donos   kupnina   javne finance

Ne glede na zaveze glede prodaje pa bi bilo za državo kot lastnico NLB finančno bolj zanimivo zadržati lastništvo: pozitivni učinek na javne finance bi bil bistveno boljši - tekoče bi lahko izkazovali lepši proračunski rezultat (vsaj 0,3 % BDP), medtem ko bo kupnina le za milijardo znižala javni dolg, iz 32 na 31 milijard evrov.

S strogo finančnega vidika bo država s prodajo Nove ljubljanske banke (NLB) izgubila pomemben priliv iz naslova dividend, na drugi strani pa bo "privarčevala" precej nižji znesek obresti, ki jih danes plačuje na posojila za financiranje naložbe v NLB. Vemo, da država Slovenija lahko danes izda desetletne obveznice (tj. se zadolži za deset let) po fiksni obrestni meri, ki je le nekoliko nad enim odstotkom in takšno ugodno zadolževanje bo povrnila s prodajo naložbe v NLB, ki danes prinaša precej nad desetimi odstotki letno.

 

Ta čisti finančni vidik bo na kratki rok imel pač slabše učinke na naše javne finance, kot če NLB ne bi prodali. A tak finančni in kratkoročni vidik je samo ena stran celotne zgodbe. Neprodaja NLB namreč nosi s seboj tudi tveganja, ki se na daljši rok lahko izkažejo bolj negativno, kot ocenjujemo danes. Predvsem pa glede na dane in ponovno potrjene obveze Evropski komisiji nimamo drugega izhoda kot prodajo banke. Ponoven odstop od prodaje bi dodatno načel kredibilnost države glede spoštovanja dogovorjenega. Je pa res, da vsi ti načrti temeljijo na neki pričakovani kupnini; zanimivo bo spremljati odločitve, če bi bila ugotovljena (ponujena) relativno nizka kupnina za banko. SDH kot formalni lastnik banke bo v tem primeru verjetno odločitev prepustil državi (vladi) in odločitev bo v vsakem primeru slaba in podvržena precejšnji kritiki - ali o razprodaji državnega premoženja ali o prevladi lobijev, ki še naprej želijo zadržati banko v svojih rokah in črpati denar iz nje. Ta opcija je sicer samo hipotetična. Ocenjujem namreč, da bo letos do prodaje prišlo in tudi cena bo skupaj s prejetimi dividendami vsaj na nivoju zadnjega vložka v banko.

 

Ne glede na takšen pričakovan razplet postopka prodaje pa vseeno še nekaj čisto finančne analize prodaje banke po ceni denimo 1,3 milijarde za 100 % lastništvo banke (oz. slabo milijardo za tri četrtine banke). Vrednost neke naložbe, podjetja ali banke najpogosteje ocenjujemo glede na predvidene donose, to pa potem diskontiramo na sedanjo vrednost. Spremenljivki sta v takem izračunu najmanj dve - višina predvidenega donosa ter diskontna stopnja, po kateri preračunamo donose na današnji dan in tako dobljen izračun primerjamo s kupnino oz. na ta način določimo ustrezno višino kupnine.

 

V cenitvah je izračun te diskontne stopnje precej kompleksen. Cenilci uporabljajo sicer dokaj uveljavljeno metodologijo, a pri izbiri predpostavk so pristopi precej različni in temu ustrezni tudi rezultati. Analiza različnih cenitev bi pokazala, da se diskontne stopnje najpogosteje gibljejo nekje med 6 in 11 %, kar naj bi predstavljajo pričakovan donos glede na vse tveganja posamezne naložbe.

 

Kakšna pa je primerna diskontna stopnja za državno naložbo v NLB? S stališča vlagateljev, torej tistih, ki bodo kupovali delnice NLB, se bo pričakovana stopnja donosa verjetno gibala znotraj navedenega razpona. Vlagatelji bodo pač primerjali alternativne naložbe in njihovo donosnost ter verjetnost doseganja dobičkov banke tudi v bodoče. Kljub sicer trenutno dokaj nizkim obrestnim meram, so pričakovanja vlagateljev po donosih vseeno relativno kar visoka, posebno kadar gre za naložbe, povezane z večjimi tveganji.

 

Pri določanju ustrezne vrednosti banke bodo seveda upoštevali uveljavljene diskontne stopnje, ker je pač potrebno upoštevati pričakovanja kupcev. Seveda pa ima država kot prodajalec lahko tudi lastno kalkulacijo. Dejstvo je, da se država danes lahko zadolži denimo po 2-odstotni fiksni obrestni meri na obdobje desetih let in svojo naložbo lahko ocenjuje tudi po takšni diskontni stopnji. Denar (kupnino), ki bi ga država prejela čez deset let, bo zanjo vreden le kakih 20 % manj kot danes - toliko bi pač plačala za obresti in to fiksno, brez tveganj, če bi se danes zadolžila za eno milijardo, namesto da proda banko za takšen denar. To seveda ni diskontna stopnja za naložbenike (kupce delnic banke), niti je država ne more upoštevati pri določanju prodajne cene banke - za lastno kalkulacijo upravičenosti in smiselnosti prodaje, pa je vseeno prav, da jo ima pred očmi.

 

Imamo torej "težavo" z dvema diskontnima stopnjama, a ta del kalkulacije je vseeno precej lažji. Težja pa je ocena pričakovanj donosov banke v naslednjih letih, torej projekcij uspešnosti njenega poslovanja vsaj za pet let vnaprej z oceno tudi gibanja v "neskončnost". Kakor so takšna napovedovanja zelo nehvaležna in vprašljiva, se z njimi srečamo pri vsaki cenitvi, ki temelji na diskontiranju bodočih denarnih tokov. Uprave, svetovalci in cenilci na osnovi vseh razpoložljivih informacij opredelijo ta gibanja z večjo ali manjšo točnostjo in to je v bistvu tudi srž končne cene, za katero se dogovorita prodajalec in kupec. Kakšne bodo te projekcije in izračun, bomo seveda videli v prodajnem prospektu banke, a upal bi si trditi, da v ocenah bodočih denarnih tokov banke ne bo bistvenih odstopanj ne navzgor, ne navzdol od dosedanjih gibanj.

 

Digitalizacija pričakovano prinaša tudi spremembe v bančno poslovanje in vsekakor obstajajo precejšnja tveganja, kako se bodo banke prilagodile tem trendom in koliko bodo vplivale na njihove poslovne rezultate. Vseeno pa je dokaj realno pričakovanje, da bo z ustrezno prilagoditvijo poslovanja tudi ta panoga našla priložnosti za nadaljevanje dosedanjih zaslužkov. Da torej iz same osnovne dejavnosti ne bi smelo priti do bistvenih odstopanj. Na spodnji sliki so prikazani poslovni rezultati NLB za zadnjih deset let, pri čemer so razdeljeni na dva ključna elementa poslovanja, ki sta determinirala položaj banke v preteklosti.

 

S stolpci je prikazan rezultat osnovnega poslovanja banke, torej razlike med prihodki od neto obresti in provizij ter operativnimi stroški poslovanja (plače, materialni stroški in storitve, amortizacija) in ostalimi učinki brez slabitev. Za ta rezultat je značilno, da v zadnjih desetih letih ni prihajalo do večjih nihanj, razen leta 2013 ko je banka v času sanacije "počistila" (odpisala) tudi vse ostale problematične bilančne postavke. Vidimo, da je brez odpisov slabih posojil banka vsa leta ustvarjala dokaj konstantnih približno 200 milijonov presežkov letno.

 

 

 

Vsa razlika do končnega rezultata, ki ga prikazuje modra črta, je rezultat slabitev posojil, torej oblikovanje popravkov na slaba posojila. Do večjih popravkov je prvič prišlo leta 2008, a je bil končni rezultat še pozitiven. V naslednjih letih je bilo teh popravkov po nekaj sto milijonov evrov letno in banka je izkazovala izgubo, dokončen (celovit, po mnenju nekaterih sicer previsok) odpis pa je bil izveden leta 2013. Od takrat je končni rezultat banke zopet pozitiven, čeprav je bilo tudi v letih 2014-2016 vsako leto še nekaj dodatnih popravkov. Lani so prvič k rezultatu dodali nekaj sprostitve rezervacij na slaba posojila (35 milijonov evrov), letos pa je po prvem kvartalu rezultat s tega vidika nevtralen (ni ne novih slabitev, ne sprostitev).

 

Ocena bodočih rezultatov banke je torej na eni strani odvisna od poslovnega okolja, kako bo banka uspela nadaljevati z doseganjem okoli 200 milijonov zaslužka po pokritju operativnih stroškov. Drugo pa je vprašanje morebitnih novih odpisov slabih posojil. Čeprav drži, da imamo na osnovi slabih izkušenj v preteklosti lahko kar nekaj dilem, so razmere danes vseeno pomembno drugačne. Na eni strani spremljamo korporativno upravljanje banke, ki vsekakor ne kaže nekdanjih slabosti pri premajhni pozornosti ob odobravanju posojil ter zanemarjanju tveganj. Predvsem pa je obseg posojil podjetniškemu sektorju več kot trikrat nižji kot na primer leta 2008. To že v osnovi znižuje tveganja, višji pa so tudi oblikovani popravki na slaba posojila. Seveda ni izključeno, da tudi v bodoče pride do kakšnih negativnih odstopanj, a če realno ocenjujemo, so te nevarnosti bistveno nižje. To naj bi držalo posebno, če bo prišlo do prodaje banke in do spremembe lastništva, a tudi če se to ne bi zgodilo (kar mislim, da ni več opcija), so tveganja nižja.

 

Ob klasičnem izračunu vrednosti banke in zgornjih predpostavkah rezultatov in običajnih diskontnih stopnjah za vlagatelje se bodo ocene vrednosti NLB najbrž gibale v razponu med 1,0 do 1,5 milijarde evrov za 100 % lastniški delež. Verjamem, da je vsaj 1,3 milijarde popolnoma realna vrednosti, če le ne bo preveč drugih pritiskov, tudi zaradi časovnega horizonta (prisilne prodaje do konca letošnjega leta). Ob tem pa vseeno velja, da bi bilo samo za državo kot lastnico te naložbe finančno bolj zanimivo lastništvo zadržati. Pozitivni učinek na javne finance bi bil bistveno boljši - tekoče bi lahko izkazovali lepši proračunski rezultat (vsaj 0,3 % BDP), medtem ko kupnina samo zniža javni dolg (31 namesto 32 milijard evrov). Pomembno višja bi bila tudi cenitev ob uporabi "državne" diskontne stopnje. A ta "vlak je (najbrž) odpeljal" in kot rečeno, prodaja je lahko lepa priložnost tudi za domače vlagatelje s presežki sredstev. Vlagateljev, ki iščejo nekaj višje donose, je tudi v Sloveniji vse več.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.759
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.506
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.582
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.542
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.600
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.262
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 985
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.232
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 916
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.038