Komentar

Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike

Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, medtem ko se je vse staro pehalo za tem, da bi ohranilo ali prevzelo oblast. Starci, ki bi morali po vseh pravilih biti modri, so v začetku devtdesetih let militantno poblazneli, mladi umetnik pa je v istem obdobju prevzel nase najvišjo stopnjo odgovornosti. Saj še pomnite: Ne zaupaj nikomur, ki je starejši od trideset let.

02.09.2018 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Peljhan   Makrolab   Nova Gorica   Velimir Hlebnjikov   Ieva Auzina   avantgarda

Foto: Flickr

Čestitka: Vse najboljše za stopeti rojstni dan, Boris Pahor! Menim, da bi se Marko Peljhan z veseljem pridružil čestitkam.

Želim si, da je bralec današnjega komentarja vnaprej seznanjen z dejstvom, da je to tekst o mojem prijatelju in dolgoletnem prijateljstvu. Marko Peljhan je izjemen umetnik visoko-modernističnih umetniških praks. Na samem začetku njegove biografije so njegovo umetnost določale tri koordinate. Prva je bila arhitekturna poteza Nove Gorice, druga beseda novo, tretja točka njegovega koordinatnega sistema pa so bili sistemi, predvsem novo-tehnološki sistemi. Marko Peljhan je umetnik metodološke noveške sistematike, razumsko artikulirane lepote, umetnik racionalnosti in normalizacije. Ko sem ga prvič srečal, to je bilo v drugi polovici osemdesetih let, sem takoj vedel: Pred seboj sem zagledal XXI. stoletje!

 

Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, medtem ko se je vse staro pehalo za tem, da bi ohranilo ali prevzelo oblast. Starci, ki bi morali po vseh pravilih biti modri, so v začetku devtdesetih let militantno poblazneli, mladi umetnik pa je v istem obdobju prevzel nase najvišjo stopnjo odgovornosti. Saj še pomnite: Ne zaupaj nikomur, ki je starejši od trideset let. V Marku Peljhanu in v njegovi umetnosti sem za nekaj trenutkov celo videl možnost, da se bo svet uredil z razsvetljensko uravnovešenostjo in preudarnostjo. Žal se ni! S svojimi očmi sem gledal razpadanje vseh vrednot, ko so alkoholizirani literati in lokalni ideologi blazneli po telesu Balkanije.

 

 

Marko Peljhan, Makrolab

 

 

Marko Peljhan (dobitnik Zlate Nike) je bil in vedno bo vrhunsko občutljivo telo, ki je s svojo dejansko interkontinentalnostjo (Evropa - Severna Amerika) postalo presečišče dveh etičnih načel: avtonomije umetnosti in kategoričnega individualizma Zahodnega sveta. Ko sem se lotil oblikovanja komentarja, sem zelo hitro spoznal, da bi ga lahko formuliral na najmanj dva možna načina: 

 

a.) iz množice dokumentov, ki jih hranim na svojih knjižnih policah o njegovih umetninah, se zelo natančno vidi njegova umetniška doslednost, predvsem pa njegova prisega teoretskim izhodiščem situacionizma (Situationist International), ki so izoblikovala njegova rana dela, kot so Egoritmi I. II. in III..

 

b.) drug pristop pa bi lahko izhajal iz mojega spominskega inventarja različnih situacij, ko sem leta spremljal razvoj njegove umetniške pozicije. Samo izjemni umetniki izhajajo iz metodološkega razvoja, visoki modernisti ne sledijo emotivnim stihijam, divjim strastem ali boemskim patologijam vinjenih metafor, ampak živijo skladno z znaki, sistemi, modeli in celo moduli.

 

Odločitev je bila preprosta: tekst sem izoblikoval iz Markovih dokumentov. Prek njih sem vstopil v njegovo visoko organizirano ekspedicijo duha na Severni pol (Virgil Poljanski, Ljubljana, 1921). Njegova transkontinentalna želja vedno znova sproža v njem intermedialne projekcije.

 

 

Peljhanov transatlantski polet št. I.:

 

Če je v prejšnjem komentarju potekal dialog med minimalizmom in maksimalizmom, bo v danšanjem vidno razmerje med makro in mikro situacijo, med velikim in majhnim razmerjem, ki ju Marko izvenserijsko režira.

 

MAKRO//

 

Peljhanov transatlantski polet št. II.:

 

Ladomir - Faktura, četrta površina. Peljhan nam s pomočjo Hlebnjikova reže rezine občutljive kozmične materije, preči kozmos tako, da prisluškuje kozmičnemu šepetanju, včasih pa pošilja občutljive informacije vsemu človeštvu. Njegov radio nam sporoča pomembne informacije. S pomočjo Hlebnjikova išče nov jezik. Njegova umetnost je izjemno kritična, predvsem do nadzornih sistemov aparata prisile. Marko Peljhan in pesnik Velimir Hlebnjikov zaupata človeštvu. Kozmične razsežnosti so njuno pragradivo. Peljhanu omogočajo njegove novotehnološke materializacije, on resnično razume svoje visoko modernistične zaslone.

 

Peljhanov transatlantski polet št. III.:

 

Marko ne bi nikoli dopustil, da bi migrante spremenili v poceni delovno silo, da bi poceni delovna sila s časom postala zastonj delovna sila. Nikoli ne bi dopustil, da čakajoči migranti postanejo v delovnih taboriščih živi mrtveci, sužnji. Zavzema se za reprogramiranje "državnih skrivnosti in procedur", da ne bi bili tisti, ki so že tako ogroženim, še trikrat bolj zasužnjeni.

 

MIKRO //

 

Peljhanov transatlantski polet št. IV.:

 

On je vedno najmanj dvoje: umetnik terminala in transatlantski popotnik. Letališča so njegov dom, Nova Gorica njegova domovina, Ieva Auzina (dobitnica Zlate Nike) pa njegovo ravnotežje. Da, ko kometiram umetnika Marka Peljhana, govorim ves čas o kozmičnem umu, ki je usmerjen s svojo zavestjo v ekspedicijo duha proti Arktiki in še naprej navzgor v globoko kozmično zavest! 

 

Peljhanov transatlantski polet št. V.:

 

Zanj je izjemno pomembna gledališka izkušnja. Na gledališki akademiji so mu predavali o konceptih, kot je Biti z igro Mileta Koruna in o Praznem prostoru Peter Brooka. Oba klasična modernista sta se bojevala z mrtvaškimi vmesniki. Marko Peljhan je prenesel v Korunov in Brookov gledališki univerzum, v izpraznjen prostor igre popolnoma nove tehnološke situacije in digitalne animacije proizvedene v realnem času. Poleg tega ne smem pozabiti na njegov izjemen didaktični talent, ki se je zelo približal Korunovem.

 

Peljhanov transatlantski polet št. VI.: 

 

Osrednja Peljhanova visokmodernistična modaliteta je vzpostavitev avantgardnega spomina. Situacionisti (prirejena verzija po spominu): "Naše ideje so v umu vsakega od vas! Okrog vas je potrebno samo organizirati željeno situacijo, ki bo sprožila v vas točno tisto, kar si mi nismo ne želeli, ne predstavljali! To je vse, kar moramo narediti in svet se bo spremnil. To, kar vam v resnici manjka, je zavest o tistem, kar že veste!"

Tako je njegov radijski signal močno ojačan!

 

MAKROLAB// 

 

Njegov umetniško-znanstveni laboratorij je strateška in razvojna platforma za povezovanje znanosti in umetnosti, ki jo je leta 1997 sproduciral njegov zavod Projekt Atol. Laboratorij je bil prvič predstavljen na Documenti X v Kasslu. Makrolab je samooskrbovalna enota, ki temelji na obnovljivih virih in doslednem recikliranju odpadkov. Osnovna strateška formacija pa je vzpostavitev mreže umetniško-znanstvenih postaj. Preboj se je začel! 

 

 

Na tem mestu se zaključi XX. stoletje.

 

Umetnost manifestira: večnost. Večnost manifestira: kozmos. Kozmos manifestira: čas. Čas manifestira: umetniški stil! To je ta zaokrožena zborovska ritmizacija, ki jo razum oblikuje v umetniško delo. Marko Peljhan je oddajnik, ki oddaja lepe oblike. Na koncu XX. stoletja je Peljhanovo umetnost določalo na stotine izvirnih koordinat. Lahko si mislite, koliko jih bo leta 2020.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
10
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,787
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,751
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,059
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,331
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,631
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,394
07/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,279
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 953
09/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,753
10/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 716