Komentar

Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike

Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, medtem ko se je vse staro pehalo za tem, da bi ohranilo ali prevzelo oblast. Starci, ki bi morali po vseh pravilih biti modri, so v začetku devtdesetih let militantno poblazneli, mladi umetnik pa je v istem obdobju prevzel nase najvišjo stopnjo odgovornosti. Saj še pomnite: Ne zaupaj nikomur, ki je starejši od trideset let.

02.09.2018 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Peljhan   Makrolab   Nova Gorica   Velimir Hlebnjikov   Ieva Auzina   avantgarda

Foto: Flickr

Čestitka: Vse najboljše za stopeti rojstni dan, Boris Pahor! Menim, da bi se Marko Peljhan z veseljem pridružil čestitkam.

Želim si, da je bralec današnjega komentarja vnaprej seznanjen z dejstvom, da je to tekst o mojem prijatelju in dolgoletnem prijateljstvu. Marko Peljhan je izjemen umetnik visoko-modernističnih umetniških praks. Na samem začetku njegove biografije so njegovo umetnost določale tri koordinate. Prva je bila arhitekturna poteza Nove Gorice, druga beseda novo, tretja točka njegovega koordinatnega sistema pa so bili sistemi, predvsem novo-tehnološki sistemi. Marko Peljhan je umetnik metodološke noveške sistematike, razumsko artikulirane lepote, umetnik racionalnosti in normalizacije. Ko sem ga prvič srečal, to je bilo v drugi polovici osemdesetih let, sem takoj vedel: Pred seboj sem zagledal XXI. stoletje!

 

Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, medtem ko se je vse staro pehalo za tem, da bi ohranilo ali prevzelo oblast. Starci, ki bi morali po vseh pravilih biti modri, so v začetku devtdesetih let militantno poblazneli, mladi umetnik pa je v istem obdobju prevzel nase najvišjo stopnjo odgovornosti. Saj še pomnite: Ne zaupaj nikomur, ki je starejši od trideset let. V Marku Peljhanu in v njegovi umetnosti sem za nekaj trenutkov celo videl možnost, da se bo svet uredil z razsvetljensko uravnovešenostjo in preudarnostjo. Žal se ni! S svojimi očmi sem gledal razpadanje vseh vrednot, ko so alkoholizirani literati in lokalni ideologi blazneli po telesu Balkanije.

 

 

Marko Peljhan, Makrolab

 

 

Marko Peljhan (dobitnik Zlate Nike) je bil in vedno bo vrhunsko občutljivo telo, ki je s svojo dejansko interkontinentalnostjo (Evropa - Severna Amerika) postalo presečišče dveh etičnih načel: avtonomije umetnosti in kategoričnega individualizma Zahodnega sveta. Ko sem se lotil oblikovanja komentarja, sem zelo hitro spoznal, da bi ga lahko formuliral na najmanj dva možna načina: 

 

a.) iz množice dokumentov, ki jih hranim na svojih knjižnih policah o njegovih umetninah, se zelo natančno vidi njegova umetniška doslednost, predvsem pa njegova prisega teoretskim izhodiščem situacionizma (Situationist International), ki so izoblikovala njegova rana dela, kot so Egoritmi I. II. in III..

 

b.) drug pristop pa bi lahko izhajal iz mojega spominskega inventarja različnih situacij, ko sem leta spremljal razvoj njegove umetniške pozicije. Samo izjemni umetniki izhajajo iz metodološkega razvoja, visoki modernisti ne sledijo emotivnim stihijam, divjim strastem ali boemskim patologijam vinjenih metafor, ampak živijo skladno z znaki, sistemi, modeli in celo moduli.

 

Odločitev je bila preprosta: tekst sem izoblikoval iz Markovih dokumentov. Prek njih sem vstopil v njegovo visoko organizirano ekspedicijo duha na Severni pol (Virgil Poljanski, Ljubljana, 1921). Njegova transkontinentalna želja vedno znova sproža v njem intermedialne projekcije.

 

 

Peljhanov transatlantski polet št. I.:

 

Če je v prejšnjem komentarju potekal dialog med minimalizmom in maksimalizmom, bo v danšanjem vidno razmerje med makro in mikro situacijo, med velikim in majhnim razmerjem, ki ju Marko izvenserijsko režira.

 

MAKRO//

 

Peljhanov transatlantski polet št. II.:

 

Ladomir - Faktura, četrta površina. Peljhan nam s pomočjo Hlebnjikova reže rezine občutljive kozmične materije, preči kozmos tako, da prisluškuje kozmičnemu šepetanju, včasih pa pošilja občutljive informacije vsemu človeštvu. Njegov radio nam sporoča pomembne informacije. S pomočjo Hlebnjikova išče nov jezik. Njegova umetnost je izjemno kritična, predvsem do nadzornih sistemov aparata prisile. Marko Peljhan in pesnik Velimir Hlebnjikov zaupata človeštvu. Kozmične razsežnosti so njuno pragradivo. Peljhanu omogočajo njegove novotehnološke materializacije, on resnično razume svoje visoko modernistične zaslone.

 

Peljhanov transatlantski polet št. III.:

 

Marko ne bi nikoli dopustil, da bi migrante spremenili v poceni delovno silo, da bi poceni delovna sila s časom postala zastonj delovna sila. Nikoli ne bi dopustil, da čakajoči migranti postanejo v delovnih taboriščih živi mrtveci, sužnji. Zavzema se za reprogramiranje "državnih skrivnosti in procedur", da ne bi bili tisti, ki so že tako ogroženim, še trikrat bolj zasužnjeni.

 

MIKRO //

 

Peljhanov transatlantski polet št. IV.:

 

On je vedno najmanj dvoje: umetnik terminala in transatlantski popotnik. Letališča so njegov dom, Nova Gorica njegova domovina, Ieva Auzina (dobitnica Zlate Nike) pa njegovo ravnotežje. Da, ko kometiram umetnika Marka Peljhana, govorim ves čas o kozmičnem umu, ki je usmerjen s svojo zavestjo v ekspedicijo duha proti Arktiki in še naprej navzgor v globoko kozmično zavest! 

 

Peljhanov transatlantski polet št. V.:

 

Zanj je izjemno pomembna gledališka izkušnja. Na gledališki akademiji so mu predavali o konceptih, kot je Biti z igro Mileta Koruna in o Praznem prostoru Peter Brooka. Oba klasična modernista sta se bojevala z mrtvaškimi vmesniki. Marko Peljhan je prenesel v Korunov in Brookov gledališki univerzum, v izpraznjen prostor igre popolnoma nove tehnološke situacije in digitalne animacije proizvedene v realnem času. Poleg tega ne smem pozabiti na njegov izjemen didaktični talent, ki se je zelo približal Korunovem.

 

Peljhanov transatlantski polet št. VI.: 

 

Osrednja Peljhanova visokmodernistična modaliteta je vzpostavitev avantgardnega spomina. Situacionisti (prirejena verzija po spominu): "Naše ideje so v umu vsakega od vas! Okrog vas je potrebno samo organizirati željeno situacijo, ki bo sprožila v vas točno tisto, kar si mi nismo ne želeli, ne predstavljali! To je vse, kar moramo narediti in svet se bo spremnil. To, kar vam v resnici manjka, je zavest o tistem, kar že veste!"

Tako je njegov radijski signal močno ojačan!

 

MAKROLAB// 

 

Njegov umetniško-znanstveni laboratorij je strateška in razvojna platforma za povezovanje znanosti in umetnosti, ki jo je leta 1997 sproduciral njegov zavod Projekt Atol. Laboratorij je bil prvič predstavljen na Documenti X v Kasslu. Makrolab je samooskrbovalna enota, ki temelji na obnovljivih virih in doslednem recikliranju odpadkov. Osnovna strateška formacija pa je vzpostavitev mreže umetniško-znanstvenih postaj. Preboj se je začel! 

 

 

Na tem mestu se zaključi XX. stoletje.

 

Umetnost manifestira: večnost. Večnost manifestira: kozmos. Kozmos manifestira: čas. Čas manifestira: umetniški stil! To je ta zaokrožena zborovska ritmizacija, ki jo razum oblikuje v umetniško delo. Marko Peljhan je oddajnik, ki oddaja lepe oblike. Na koncu XX. stoletja je Peljhanovo umetnost določalo na stotine izvirnih koordinat. Lahko si mislite, koliko jih bo leta 2020.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,345
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,936
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,996
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,194
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,150
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,028
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444