Komentar

Vsi možje Mira Cerarja

Predvolilni Miro Cerar je v vsebinskem smislu, razen zavez k obnovi pravne države, ponujal malo. Morda tudi to ni tako borno, kar vam lahko potrdi vsakdo, ki se je kdaj proti svoji volji znašel v krempljih slovenskega sodnega sistema. Pa lahko zaupamo Miru Cerarju, da bo držal svojo obljubo?

28.07.2014 23:33
Piše: Innocenti

Čeprav ne moremo storiti prav veliko, se vsaj lahko izognemo dobro znani kritiki nedolžnega opazovalca. Foto: FDV

Plagiatorstvo določajo jasna pravila, ki jih razvite akademske institucije transparentno objavljajo na svojih spletnih straneh. Ne glede na postmodernizem so pravila plagiatorstva univerzalna in tu potreba po lokalni elastičnosti osnovnih zakonov žal ne pomaga.

 

Ko so morali nekaj mesecev kasneje napisati sorazmerno kratko seminarsko nalogo (1250 besed), sta bila od sedmih študentov dva plagiatorja, štirje sicer niso bili plagiatorji, a niso zmogli več kot 600 – 700 besed, le eden si je v prvem krogu prislužil pozitivno oceno.

 

Seveda smo tudi obema plagiatorjema dali še eno priložnost, saj ne verjamemo v metode kaznovanja, hkrati so pa njihovi vedenjski vzorci slovenska realnost, h kateri je prispeval tudi Milan Brglez.

 

Po imenu stranke, ki je po merilih vsake zrele demokracije nedemokratično, imamo zdaj še strankinega podpredsednika, ne le desne roke, dobesedno desnega stebra bodočega mandatarja, ki bi v bližnji preteklosti lahko vpeljal standarde, vrednote vsaj na svojem akademskem področju, pa tega ni storil.

Z detajli do standardov, vrednot pravne države

 

Pravna država je v bistvu sestavljena iz detajlov, malenkosti in ena izmed malenkosti so tudi ljudje, ki bodo ob bodočem mandatarju – morda – v sodno vejo oblasti pripeljali standarde, vrednote, predvsem pa prepotrebni uvid v lastne pomanjkljivosti. Zdaj imajo priložnost, da to storijo na nacionalni ravni, zato je pričakovati, da so z odličnostjo skrbeli za standarde, vrednote že v svojih predpolitičnih življenjih. Pa so res?

 

 

Steber esemcejevcev

 

Milan Brglez je v fizičnem smislu steber esemcejevcev, katerega glava se v zadnjih dneh pojavlja v simbolično pomembnem zgornjem levem kotu ekrana, ko mandatar komentira koalicijska pogajanja. To je tudi človek, ki je odgovoren, da se je lahko premierka v odhajanju na volilnih jumbo plakatih kitila z magistrskim nazivom; pravzaprav je odgovoren, da je premierka pred dobrim letom dni lahko sploh ostala premierka.

 

 

Slovenija in njeni lokalni fizikalni zakoni

 

Plagiatorstvo določajo jasna pravila, ki jih razvite akademske institucije transparentno objavljajo na svojih spletnih straneh. Ne glede na postmodernizem so pravila plagiatorstva univerzalna in tu potreba po lokalni elastičnosti osnovnih zakonov žal ne pomaga. Predstavljajte si, da bi Univerza v Ljubljani oznanila, da je težni pospešek g v Sloveniji recimo 5 m/s2, torej lahko skačemo precej višje ob manjšem naporu kot preostali svet (za vse tiste, ki smo pozabili osnovnošolsko fiziko: g je na površini našega planeta enak približno 9,8 m/s2). 

 

Lansko leto smo pri pogovoru na štiri oči z "levičarskim" političnim analitikom, ki je sicer tudi profesor na Univerzi v Ljubljani, poizvedovali, kaj bo storil, če ga bodo direktno vprašali ali je magisterij Alenke Bratušek plagiat. Odgovoril je, da ne bo mogel trditi, da je zemlja ploščata, ko pa je okrogla, saj je to njegova stroka. Kasneje so bili njegovi komentarji v medijih manj jasni in udobno zaviti v akademsko retoriko.

 

 

*Das Experiment

 

V letošnjem letu smo na Univerzi v Ljubljani, v okviru rednega predmeta dodiplomskega študija, sedmim študentom na uvodnem predavanju predstavili pravila plagiatorstva, jim izročili članek o plagiatorstvu in jih prosili, naj napišejo nekaj stavkov (250 besed) v eseju z naslovom "Ali je plagiatorstvo sprejemljivo v akademskem svetu?" Vseh sedem študentov se je odzvalo in z iskrenostjo pojoče travice opisovalo svoje pretekle izkušnje "izreži in prilepi", jih ocenilo kot neprimerne, kot krajo in zaključilo z obljubo, da se ne bodo nikoli več posluževali plagiatorstva.

 

Ko so morali nekaj mesecev kasneje napisati sorazmerno kratko seminarsko nalogo (1250 besed), sta bila od sedmih študentov dva plagiatorja, štirje sicer niso bili plagiatorji, a niso zmogli več kot 600 – 700 besed, le eden si je v prvem krogu prislužil pozitivno oceno. Seveda smo tudi obema plagiatorjema dali še eno priložnost, saj ne verjamemo v metode kaznovanja, hkrati so pa njihovi vedenjski vzorci slovenska realnost, h kateri je prispeval tudi Milan Brglez. Ali je bil njegov prispevek plod lastnih prepričanj ali se je moral ukloniti realni politiki, ni pomembno.

 

 

Esemcejevci ne zbujajo (za)upanja 

 

"Landslide" zmaga esemcejevcev tako ravno ne zbuja (za)upanja. Po imenu stranke, ki je po merilih vsake zrele demokracije nedemokratično, imamo zdaj še strankinega podpredsednika, ne le desne roke, dobesedno desnega stebra bodočega mandatarja, ki bi v bližnji preteklosti lahko vpeljal standarde, vrednote vsaj na svojem akademskem področju, pa tega ni storil. Ko se bo jutri soočal s podobnimi izzivi pri gradnji pravne države, ki je v resnici v Sloveniji nikoli ni bilo, vemo, kako se bo odločil. In spet lahko zaključimo: "Čeprav ne moremo storiti prav veliko, se vsaj lahko izognemo dobro znani kritiki nedolžnega opazovalca."

 

 

*Prevod: Poskus

 

(Na "magisterij Alenke Bratušek kot slabe vesti Milana Brgleza" je že v prvem tednu po volitvah opozoril pozareport.si)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.675
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.639
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.695
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.142
07/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.073
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.193
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.189
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099