Komentar

Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?

V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen način bi najbolje zavarovali svoje nacionalne interese, kdo so naši prijatelji in kaj se dogaja v mednarodnih odnosih. Potem ko bo iz EU odšla Velika Britanija in ko se bomo sprli z ZDA, utegnemo ostati v precepu med Rusi in Kitajci, ki zavzemajo Afriko, s čimer postajajo varuhi južnega Sredozemlja.  

05.09.2018 23:20
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   diplomacija   Mladika   MZZ   Miro Cerar   Evropska unija   ZDA   Kitajska   geopolitika

Bistven podatek je, da se je slovenska politika v celoti premaknila v levo smer.

To, kar velja za druge manjše države v Evropski uniji, bolj ali manj velja tudi za Slovenijo. Reševanje kriz in zapletov - v zvezi z brexitom, v zvezi z napetostmi med EU in ZDA, v zvezi z zamerami in sankcijami zaradi Krima pa novičoka, navsezadnje tudi v zvezi z migracijami in azilno politiko - se godi tako rekoč neodvisno od Slovenije. Položaj držav, kot so Nemčija, Francija, Poljska, Španija, Italija … je drugačen. Reševanje mimo njih ni mogoče. Juncker in Mogherinijeva morata vprašati za stališče ali nasvet Angelo Merkel in Emmanuela Macrona. Kljub kritičnim pripombam na račun Orbana in Salvinija morata Juncker in Mogherinijeva upoštevati tudi njiju. Kot smo slišali med parlamentarnimi zaslišanji v Državnem zboru, slovenska koalicija računa, da jo bodo upoštevali pri reševanju balkanskih vprašanj, torej pri zadevah onstran evropskih meja. Kot je znano, so pri reševanju balkanskih vprašanj bolj od slovenskih učinkoviti nemški in celo hrvaški diplomati.

 

Koalicijska pogodba in kandidat za zunanjega ministra v prihodnosti pričakujeta usklajenost vseh ustanov in organov, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko, in še posebej usklajenost med notranjo in zunanjo službo MZZ. Dokumenti in izjave poudarjajo profesionalnost in pozitivno diskriminacijo. Nekaj besed je bilo namenjenih "uravnoteženim odnosom s članicami VS OZN", kar morda pomeni manj neprijazen odnos do ZDA? Slovenija naj bi pomagala pri "prenovi" Evropske unije. Pri odnosih s Hrvaško naj bi probleme rešili tisti, ki so jih povzročili. Skrbnejši bralec si bo ob takšnih poudarkih postavil nekaj vprašanj:

 

1. Ali nista red in disciplina v zunanji politiki (ki zastopa nacionalne interese) nekaj samoumevnega?

 

2. Koga v EU pa sploh zanimajo notranji problemi slovenske diplomacije?

 

3. Ali v Sloveniji nismo sposobni oblikovati jasnega stališča do ZDA?

 

4. Ali bo slovenska diplomacija sposobna slediti hrvaški diplomaciji, ki ji ne manjka niti spretnosti niti mednarodnih (strankarskih) povezav?

 

5. Ali ima Slovenija prav, ko - potem, ko se je pri določanju meje že enkrat opekla v Haagu - vse stavi na tožbo zoper Htrvaško in na blagohotno odločanje sodišča?

 

6. Katere ideje/koncepte bo Slovenija ponudila za prenovo Evropske unije?

 

7. Ali bo zunanja politika nove vlade drugačna od zunanje politike prejšnje vlade? 

 

 

Bistven podatek je, da se je slovenska politika v celoti premaknila v levo smer. Lahko, da se bodo spremenila razmerja med kabineti. Erjavca ne bo več, te napetosti torej ne bo; pač pa bo moral Cerar, ki je bil vajen voditi, zdaj slediti Šarcu, ki nima nobenih izkušenj. Lahko bi Šarec sledil Cerarju, vendar tega najbrž ne bo delal. Kakšni bodo odnosi s Hrvaško? Cerar je dedič napačne politike Pahorja (Arbitražni sporazum) in napačne politike Erjavca, ki se je hvalil, da je zmagal. Da je Cerar - ne vem, po čigavem nasvetu - tožil Hrvaško, ni najboljša popotnica za zunanjega ministra. Sicer bo Cerar precej nebogljen proti Plenkoviću, ker nima potrebnih zvez. Strategija bi morala biti: odložiti Arbitražni sporazum, razširiti problem, najti skupne interese, angažirati diplomacijo … ne vem, če Cerar to zna.

 

Če pustimo v oklepaju splošne probleme, ki se imenujejo "dodatni dve milijardi", višji davki, nacionalizacija gospodarstva, zdravstva, šolstva … nas mora še vedno skrbeti nova slovenska geopolitika. Se bo Slovenija povezovala z Balkanom ali z Višegradom? Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?

 

 

2. Geopolitika

 

V Sloveniji, predvsem na MZZ bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen način bi najbolje zavarovali svoje nacionalne interese, kdo so naši prijatelji, in kaj se dogaja v mednarodnih odnosih? Potem ko bo iz EU odšla Velika Britanija in ko se bomo dokončno (?) sprli z ZDA, utegnemo ostati v precepu med Rusi (ki ne mejijo le na EU, ampak s podporo sirskemu predsedniku spodbujajo muslimanski eksodus) in Kitajci, ki zavzemajo Afriko, s čimer postajajo varuhi južnega Sredozemlja.

 

Med zunanjepolitičnimi dogodki zadnjih dni sta bila - ob bolj ali manj konvencionalnem državnozborskem zaslišanju kandidata za novega slovenskega zunanjega ministra (Mira Cerarja) - najvišje pozornosti vredna nedeljski (2. septembra 2018) požar v Riu de Janeiru in pekinško zasedanje kitajskih in afriških voditeljev (4. septembra 2018).

 

Požari poleg človeških običajno povzročajo velike premoženjske izgube. V čem se pogorela palača v brazilskem velemestu razlikuje npr. od požarov v Grčiji in v Kaliforniji? Drugi požari so uničevali gozdove in domove - kar je seveda velikanska škoda - brazilski požar pa je uničil Narodni muzej in v njem nakopičeno kulturno dediščino; poročila govorijo o gradivu, ki je staro dvesto let. Finančno oceno škode bodo naredili ustrezni eksperti in pristojne službe, kulturna škoda pa je seveda težje ocenljiva in najbrž neprecenljiva.

 

V čem je največji problem? Marsikaj je mogoče popraviti, na novo zgraditi, rekonstruirati; marsikateri požar se navsezadnje rešuje pri zavarovalnicah in po sodiščih, ljudi kaznujejo ali dobijo odškodnine … Kaj pa kulturna dediščina? Ta je po vsej verjetnosti izgubljena in je ni mogoče vrniti v stanje pred uničenjem. Mogoče jo je rekonstruirati ali popraviti, vendar je ni mogoče nadomestiti, kot je mogoče nadomestiti stanovanjsko hišo ali celo gozd. Kulturna dediščina služi prepoznavanju in utrjevanju pripadnosti, vzdrževanju kulturnih navad in meril. Muzeji hranijo dokaze o značilnostih in dosežkih narodov, dokumente o nevarnostih, ki so jim bili narodi izpostavljeni v preteklosti in o rešitvah, ki so omogočile preživetje. Muzeje obiskujejo šolarji, raziskovalci in turisti. Slednji si s pomočjo informacij, ki jih dobijo v muzejih, ustvarjajo podobo o deželi … Uničevanje muzejev izbrisuje podlage narodov. V preteklosti so nekateri režimi namerno in s posebno vnemo uničevali kulturno dediščino.

 

Kaj bi se zgodilo, ko bi pogoreli pariški Louvre, londonska National Gallery, dunajska Prirodoslovni ali Muzej umetnostne zgodovine? Kaj bi bilo, ko bi pogorel Holocaust Memorial Museum v Washingtonu? Ali ljubljanski Narodni muzej? Si upamo razmišljati o posledicah? Denimo, da bi se našel blazen požigalec, terorist, ki bi želel zabosti nož v srce njemu neljubega naroda ali države? Takšna možnost je po eni strani nepredstavljiva, po drugi strani pa nam brazilski dogodek govori, da so vnetljive in gorljive najvažnejše tudi podlage, na katerih so zgrajeni narodi in njihove istovetnosti. Ali nismo tudi na Slovenskem doživljali požiganje (sicer maloštevilnih) dvorcev in gradov, v katerih so bili shranjeni dokumenti o narodu in deželi? To bi lahko zapisali v pravilnike oz. opomnike za gasilce in druge varuhe kulturne dediščine.

 

 

***

 

Druga stvar je kitajsko-afriško sodelovanje, pravzaprav ustvarjanje tesno povezane kitajsko-afriške skupnosti. Kitajski voditelj Xi Jinping oz. sporočila z zasedanja organizacije (Forum za sodelovanje med Kitajsko in Afriko - FOCAC), ki so jo ustanovili pred 18. leti, so se poigrali s številkami, s katerimi si lažje zapomnimo, za kaj gre. Xi je poudaril tri vrednote: iskrenost, prijateljstvo in enakopravnost. Kitajska zagovarja pristop petih (5) ne-jev: nobenega vmešavanja v razvojne modele afriških držav, nobenega vmešavanja v afriške notranje zadeve; nobenega vsiljevanja kitajskih hotenj afriškim državam; nobenih političnih pogojev pri pomoči Afriki, in nobenih sebičnih političnih pričakovanj pri vlaganjih in financiranju sodelovanja z Afriko. Kitajski voditelj je omenil osem (8) pobud: industrijski napredek, povezovanje pri infrastrukturi, trgovinske olajšave, skrb za okolje, ustvarjanje zmogljivosti, zdravstvo, izmenjava oseb, mir in varnost.

 

Za razumevanje delovanja kitajsko-afriške skupnosti je treba seči pred leto 2000, ko je bil ustanovljen FOCAC. Kot je znano, se je petinštirideset let prej, leta 1955, zgodila bandunška konferenca, ki smo jo - ko smo bili v Jugoslaviji - imenovali predhodnico neuvrščenega gibanja. Ob tem smo se le redko spomnili, da so se takrat srečali voditelji 29 afriških in azijskih (ne pa tudi južnoameriških) držav, med katerimi je bila Kitajska. Istega leta 1955 je v Beograd pripotoval sovjetski voditelj Nikita Hruščov in - če verjamemo skopim poročilom - predlagal Titu, naj pobudo odvzame Kitajcem in (skupaj z Indijo in Egiptom) ustanovi gibanje, ki bo zajelo čim več nekdanjih kolonij oz. držav t.i. Tretjega sveta. Zgodba s 24 udeleženci (brez Kitajske, vendar z južnoameriškimi državami, kot je bila npr. Kuba) se je potem nadaljevala leta 1961 v Beogradu.

 

Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze se je prebudila kitajsko-afriška geopolitika, ki je po vsem videzu bolj konkretna in otipljiva od neuvrščenega gibanja, ki se je leta 2016 sestalo v Venezueli in ima danes 125 članic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,883
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,037
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,263
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,696
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,980
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,353
07/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,367
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,174
09/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 957
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,455