Komentar

Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?

V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen način bi najbolje zavarovali svoje nacionalne interese, kdo so naši prijatelji in kaj se dogaja v mednarodnih odnosih. Potem ko bo iz EU odšla Velika Britanija in ko se bomo sprli z ZDA, utegnemo ostati v precepu med Rusi in Kitajci, ki zavzemajo Afriko, s čimer postajajo varuhi južnega Sredozemlja.  

05.09.2018 23:20
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   diplomacija   Mladika   MZZ   Miro Cerar   Evropska unija   ZDA   Kitajska   geopolitika

Bistven podatek je, da se je slovenska politika v celoti premaknila v levo smer.

To, kar velja za druge manjše države v Evropski uniji, bolj ali manj velja tudi za Slovenijo. Reševanje kriz in zapletov - v zvezi z brexitom, v zvezi z napetostmi med EU in ZDA, v zvezi z zamerami in sankcijami zaradi Krima pa novičoka, navsezadnje tudi v zvezi z migracijami in azilno politiko - se godi tako rekoč neodvisno od Slovenije. Položaj držav, kot so Nemčija, Francija, Poljska, Španija, Italija … je drugačen. Reševanje mimo njih ni mogoče. Juncker in Mogherinijeva morata vprašati za stališče ali nasvet Angelo Merkel in Emmanuela Macrona. Kljub kritičnim pripombam na račun Orbana in Salvinija morata Juncker in Mogherinijeva upoštevati tudi njiju. Kot smo slišali med parlamentarnimi zaslišanji v Državnem zboru, slovenska koalicija računa, da jo bodo upoštevali pri reševanju balkanskih vprašanj, torej pri zadevah onstran evropskih meja. Kot je znano, so pri reševanju balkanskih vprašanj bolj od slovenskih učinkoviti nemški in celo hrvaški diplomati.

 

Koalicijska pogodba in kandidat za zunanjega ministra v prihodnosti pričakujeta usklajenost vseh ustanov in organov, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko, in še posebej usklajenost med notranjo in zunanjo službo MZZ. Dokumenti in izjave poudarjajo profesionalnost in pozitivno diskriminacijo. Nekaj besed je bilo namenjenih "uravnoteženim odnosom s članicami VS OZN", kar morda pomeni manj neprijazen odnos do ZDA? Slovenija naj bi pomagala pri "prenovi" Evropske unije. Pri odnosih s Hrvaško naj bi probleme rešili tisti, ki so jih povzročili. Skrbnejši bralec si bo ob takšnih poudarkih postavil nekaj vprašanj:

 

1. Ali nista red in disciplina v zunanji politiki (ki zastopa nacionalne interese) nekaj samoumevnega?

 

2. Koga v EU pa sploh zanimajo notranji problemi slovenske diplomacije?

 

3. Ali v Sloveniji nismo sposobni oblikovati jasnega stališča do ZDA?

 

4. Ali bo slovenska diplomacija sposobna slediti hrvaški diplomaciji, ki ji ne manjka niti spretnosti niti mednarodnih (strankarskih) povezav?

 

5. Ali ima Slovenija prav, ko - potem, ko se je pri določanju meje že enkrat opekla v Haagu - vse stavi na tožbo zoper Htrvaško in na blagohotno odločanje sodišča?

 

6. Katere ideje/koncepte bo Slovenija ponudila za prenovo Evropske unije?

 

7. Ali bo zunanja politika nove vlade drugačna od zunanje politike prejšnje vlade? 

 

 

Bistven podatek je, da se je slovenska politika v celoti premaknila v levo smer. Lahko, da se bodo spremenila razmerja med kabineti. Erjavca ne bo več, te napetosti torej ne bo; pač pa bo moral Cerar, ki je bil vajen voditi, zdaj slediti Šarcu, ki nima nobenih izkušenj. Lahko bi Šarec sledil Cerarju, vendar tega najbrž ne bo delal. Kakšni bodo odnosi s Hrvaško? Cerar je dedič napačne politike Pahorja (Arbitražni sporazum) in napačne politike Erjavca, ki se je hvalil, da je zmagal. Da je Cerar - ne vem, po čigavem nasvetu - tožil Hrvaško, ni najboljša popotnica za zunanjega ministra. Sicer bo Cerar precej nebogljen proti Plenkoviću, ker nima potrebnih zvez. Strategija bi morala biti: odložiti Arbitražni sporazum, razširiti problem, najti skupne interese, angažirati diplomacijo … ne vem, če Cerar to zna.

 

Če pustimo v oklepaju splošne probleme, ki se imenujejo "dodatni dve milijardi", višji davki, nacionalizacija gospodarstva, zdravstva, šolstva … nas mora še vedno skrbeti nova slovenska geopolitika. Se bo Slovenija povezovala z Balkanom ali z Višegradom? Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?

 

 

2. Geopolitika

 

V Sloveniji, predvsem na MZZ bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen način bi najbolje zavarovali svoje nacionalne interese, kdo so naši prijatelji, in kaj se dogaja v mednarodnih odnosih? Potem ko bo iz EU odšla Velika Britanija in ko se bomo dokončno (?) sprli z ZDA, utegnemo ostati v precepu med Rusi (ki ne mejijo le na EU, ampak s podporo sirskemu predsedniku spodbujajo muslimanski eksodus) in Kitajci, ki zavzemajo Afriko, s čimer postajajo varuhi južnega Sredozemlja.

 

Med zunanjepolitičnimi dogodki zadnjih dni sta bila - ob bolj ali manj konvencionalnem državnozborskem zaslišanju kandidata za novega slovenskega zunanjega ministra (Mira Cerarja) - najvišje pozornosti vredna nedeljski (2. septembra 2018) požar v Riu de Janeiru in pekinško zasedanje kitajskih in afriških voditeljev (4. septembra 2018).

 

Požari poleg človeških običajno povzročajo velike premoženjske izgube. V čem se pogorela palača v brazilskem velemestu razlikuje npr. od požarov v Grčiji in v Kaliforniji? Drugi požari so uničevali gozdove in domove - kar je seveda velikanska škoda - brazilski požar pa je uničil Narodni muzej in v njem nakopičeno kulturno dediščino; poročila govorijo o gradivu, ki je staro dvesto let. Finančno oceno škode bodo naredili ustrezni eksperti in pristojne službe, kulturna škoda pa je seveda težje ocenljiva in najbrž neprecenljiva.

 

V čem je največji problem? Marsikaj je mogoče popraviti, na novo zgraditi, rekonstruirati; marsikateri požar se navsezadnje rešuje pri zavarovalnicah in po sodiščih, ljudi kaznujejo ali dobijo odškodnine … Kaj pa kulturna dediščina? Ta je po vsej verjetnosti izgubljena in je ni mogoče vrniti v stanje pred uničenjem. Mogoče jo je rekonstruirati ali popraviti, vendar je ni mogoče nadomestiti, kot je mogoče nadomestiti stanovanjsko hišo ali celo gozd. Kulturna dediščina služi prepoznavanju in utrjevanju pripadnosti, vzdrževanju kulturnih navad in meril. Muzeji hranijo dokaze o značilnostih in dosežkih narodov, dokumente o nevarnostih, ki so jim bili narodi izpostavljeni v preteklosti in o rešitvah, ki so omogočile preživetje. Muzeje obiskujejo šolarji, raziskovalci in turisti. Slednji si s pomočjo informacij, ki jih dobijo v muzejih, ustvarjajo podobo o deželi … Uničevanje muzejev izbrisuje podlage narodov. V preteklosti so nekateri režimi namerno in s posebno vnemo uničevali kulturno dediščino.

 

Kaj bi se zgodilo, ko bi pogoreli pariški Louvre, londonska National Gallery, dunajska Prirodoslovni ali Muzej umetnostne zgodovine? Kaj bi bilo, ko bi pogorel Holocaust Memorial Museum v Washingtonu? Ali ljubljanski Narodni muzej? Si upamo razmišljati o posledicah? Denimo, da bi se našel blazen požigalec, terorist, ki bi želel zabosti nož v srce njemu neljubega naroda ali države? Takšna možnost je po eni strani nepredstavljiva, po drugi strani pa nam brazilski dogodek govori, da so vnetljive in gorljive najvažnejše tudi podlage, na katerih so zgrajeni narodi in njihove istovetnosti. Ali nismo tudi na Slovenskem doživljali požiganje (sicer maloštevilnih) dvorcev in gradov, v katerih so bili shranjeni dokumenti o narodu in deželi? To bi lahko zapisali v pravilnike oz. opomnike za gasilce in druge varuhe kulturne dediščine.

 

 

***

 

Druga stvar je kitajsko-afriško sodelovanje, pravzaprav ustvarjanje tesno povezane kitajsko-afriške skupnosti. Kitajski voditelj Xi Jinping oz. sporočila z zasedanja organizacije (Forum za sodelovanje med Kitajsko in Afriko - FOCAC), ki so jo ustanovili pred 18. leti, so se poigrali s številkami, s katerimi si lažje zapomnimo, za kaj gre. Xi je poudaril tri vrednote: iskrenost, prijateljstvo in enakopravnost. Kitajska zagovarja pristop petih (5) ne-jev: nobenega vmešavanja v razvojne modele afriških držav, nobenega vmešavanja v afriške notranje zadeve; nobenega vsiljevanja kitajskih hotenj afriškim državam; nobenih političnih pogojev pri pomoči Afriki, in nobenih sebičnih političnih pričakovanj pri vlaganjih in financiranju sodelovanja z Afriko. Kitajski voditelj je omenil osem (8) pobud: industrijski napredek, povezovanje pri infrastrukturi, trgovinske olajšave, skrb za okolje, ustvarjanje zmogljivosti, zdravstvo, izmenjava oseb, mir in varnost.

 

Za razumevanje delovanja kitajsko-afriške skupnosti je treba seči pred leto 2000, ko je bil ustanovljen FOCAC. Kot je znano, se je petinštirideset let prej, leta 1955, zgodila bandunška konferenca, ki smo jo - ko smo bili v Jugoslaviji - imenovali predhodnico neuvrščenega gibanja. Ob tem smo se le redko spomnili, da so se takrat srečali voditelji 29 afriških in azijskih (ne pa tudi južnoameriških) držav, med katerimi je bila Kitajska. Istega leta 1955 je v Beograd pripotoval sovjetski voditelj Nikita Hruščov in - če verjamemo skopim poročilom - predlagal Titu, naj pobudo odvzame Kitajcem in (skupaj z Indijo in Egiptom) ustanovi gibanje, ki bo zajelo čim več nekdanjih kolonij oz. držav t.i. Tretjega sveta. Zgodba s 24 udeleženci (brez Kitajske, vendar z južnoameriškimi državami, kot je bila npr. Kuba) se je potem nadaljevala leta 1961 v Beogradu.

 

Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze se je prebudila kitajsko-afriška geopolitika, ki je po vsem videzu bolj konkretna in otipljiva od neuvrščenega gibanja, ki se je leta 2016 sestalo v Venezueli in ima danes 125 članic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
6
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
9
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.805
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.827
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.270
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.195
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.068
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.064
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 684
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.034
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.894