Komentar

Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko. Prisostvovali smo oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo

08.09.2018 20:19
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Tadej Droljc   Singing Sand   Miha Turšič   KSEVT   Deep Space

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije.

Vse se je začelo z vrtoglavo hitrostjo in se odvijalo z dinamiko najvišje stopnje. Ni minila še niti minuta, ko sem iztopil iz hotela in se namenil proti Postcityu, pa sem že srečal Andrea Decostderja, kasneje pa še njegovega brata Michaela. Nazadnje so se naše poti srečale na njuni manifestaciji v Puškinovem muzeju v Moskvi. Odlična umetnika se podpisujeta z imenom CodAct. Ko rečem odlična umetnika, to pomeni, da sta v mojem umetniškem vrednostnem sistemu odlična in nič drugače. V umetnosti nikoli ne pretiravam! Tudi letošnje delo, Pi-Ton, ki je odprlo festival Ars Electronica, je bilo nadodlično. Takoj, na samem začetku, neplačan oglas: CodAct si lahko naslednji teden ogledate v živo v Trbovljah

 

Že v naslednjem trenutku, po srečanju s čudovitima bratoma, sem sedel v Kozmika parlamentu, ki ga za Ars Electronico moderira KSEVT, v njegovem imenu pa postgravitacijski umetnik in kozmist Miha Turšič ter Nahum Mantra, predsednik oddelka za umetnost in kulturo pri IAF (International Astronautic Federation). Na parlamentarnih diskusijah Kozmike bo v naslednjih štirih dneh s svojimi prispevki sodelovalo čez dvajset teoretikov, kustosov in umetnikov.

 

Takoj po tem, ko sem vstopil v prostor Kozmika parlamenta, sem na ekranu poslušal pozdravni nagovor Roba La Frenaisa, direktorja Art Catalystov iz Londona. Spominjal se je na naših začetkov pri vzpostavljanju kulturalizacije vesolja. Po zaključku prvega panela se je pred menoj pojavila sloka in visoka postava Stenslie Stahla iz Osla. Pred petimi leti sem bil njegov gost na Ibsnovem festivalu, kjer smo v norveškem nacionalnem gledališču tematizirali možnosti razvoja gledališke umetnosti v XXI. stoletju. Še en časovni preskok in že sem pred Postcityem, kjer sem srečal našo izvrstno bioumetnico Robertino Šabjanič, ki je ravno zaključila postavitev svoje umetnine. 

 

Tako je dan divje prešel v noč, ko sem sredi dogodkovne ploščadi srečal svojo nečakinjo, perfektno sinologinjo, z njenim dobrim prijateljem Tadejem Droljcem, umetnikom, ki se letos predstavlja v Deep Space prostoru v osrednji stavbi Ars Electronice. Takoj po tistem, ko mi je Dunja predstavila tega mladega umetnika, svojega prijatelja, sem prepoznal v njem ne samo mladega, ampak tudi izjemnega umetnika. Spomnil me je, da sva se enkrat prej že srečala, ko je še sodeloval z bioumetnico Sašo Spačal. Da je najprej študiral strojništvo, ga skoraj doštudiral, nato pa se je odločil za pomemben in neverjeten izziv. Odločil se je študirati glasbo! Vpisal se je na univerzo Huddersfield, na Center for Research in New Music. Tako je te dni ravno pred doktoratom. Preden smo se razšli, me je povabil, da si naslednji dan ogledam njegovo umetnino z naslovom Singing Sand. Seveda sem naslednji dan z najvišjo stopnjo zanimanja vstopil v njegovo zvočno-digitalno umetnino.

 

 

Tadej Droljc, Singing Sand

 

 

Tako, uvod je zaključen.

 

Pred vami pa je komentar umetnine Tadeja Droljca, s posebnim pogledom na umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki je bila predstavljena v osrednjem prostoru Ars Electronice Deep Space. Opis neopisljivega: Smo v avditoriju, ki posluša in gleda nekaj, kar prihaja od onkraj vsega. Prihaja od tam, kjer izvira glasba, časovno-prostorska sinhronizacija. Umetnina, ki je po bazični definiciji audio-vizualna struktura, prehaja med montažnimi lomi v intenzivne presvetlitve. Tako je zgrajena vsaj prva tretjina strukture. V vizualnem polju gledamo osnovno gradivo umetnine - digitalno zrnce (granular syntezis /granularno - zrnasto). V pretoku časa gledamo tisoč digitalnih zrnc, v naslednji stopnji pa na tisoče digitalnih zrnc. Vsako, čisto vsako zrnce je ozvočeno in v interaktivnem odnosu drugo z drugim, vsi delci pa so pod nadzorom mladega umetnika. Fantastično!

 

Na tem mestu je potrebno povedati, da smo v Deep Spaceu gledali in poslušali zaprto dramaturgijo, ki se ni procesirala v realnem času. Kasneje mi je Tadej Droljc povedal, da največkrat proizvaja interakcijo v odprti dramaturgiji, performativno. Tako so potisočerjena zrnca dobila v pretoku časa svojo organiziranost. Znova in znova sem fasciniran, kaj zmore človeštvo, kaj zmore človek - Prometej.

 

Še vedno opis vizualno-zvočnega napada avditorija: razpoke v montaži so svetlobno prežarčile spoje tako, da smo ves čas gledali organično materialno, to pa se je prepletalo in oblikovalo znotraj 3D koordinatne konstrukcije. Da, ta metoda Tadeja Droljca je v umetnini Singing Sand prevladujoča. Kljub nenavadnim zvočnim udarom in razpokam smo vsi v avditoriju zaupali umetniku, da nas bo z fascinantno natančnostjo pripeljal v finale mega organičnosti in mega konstrukcije. Da nas bo pripeljal v kompleksnost! Organičnost se je prek matematičnega ozadja tudi barvno organizirala. 

 

In zdaj tisto najpomembnejše; ne samo, da smo z digitalnim peskom začeli gledati potencialno predmetnost, temveč tudi kozmično oblikovnost, zvezdno oblikovnost! Kot da bi bilo vse izdelano s pomočjo neobstoječih astrofizikalnih programov. Struktura je bila dolga trinajst minut.

 

Konec opisa tistega, kar je nemogoče opisati. Kaj sem videl, ko sem gledal:

 

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko (Personal Form - Perform - Performans). Bralcu komentarja bi rad vsaj za nekaj trenutkov proizvedel vsaj trenutek, iz katerega je razvidno, da smo prisostvovali oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo!

 

Singing Sand - Excerpts from Tadej Droljc on Vimeo.

 

 

Ko sem vstopil v prostor Deep Space sem vedel, da se bo zgodilo pred nami kar nekaj presentljivih obratov, kljub temu, da je v središču Droljčeve umetnosti sistem, ne pa pesniška verzna kodifikacija.

 

Eksperimentiranje. Eksperimentiranje.

 

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije. Svoje zvočne atome (atom je tu mišljen kot najmanjši delec, iz katerega sestavlja zvočne in vizualne tokove) pošilja tako, da jih "morfa" v smiselno celoto. Vse, ampak čisto vse v njegovi umetnini je povezano s hitrostjo delcev!

 

Kaj sem videl, ko sem poslušal: Njegovo tehnično ozadje je koordinatni sistem in matematika. Pozor, še enkrat, vsak njegov zvočni delec je ozvočen. Tako ozvočuje svoje "morfanje", ki v končni sliki predstavlja njegov avdio-vizulani material. Vse je digitalno. Kako pa ustvariti znotraj digitalnega fizikalnost, občutek materialnosti? Droljc abstrakcijo oblikuje s časovno sinhronizacijo. Naši možgani funkcionirajo tako, da točke, ki se istočasno gibajo, dajejo občutek objektnosti. Da se razumemo, ko govorim o objektnosti v umetnini, je to mišljeno zelo pogojno. Ne pozabimo, da smo v digitalnem svetu. Smo v sinhronizatorju. Seveda gledamo in poslušamo še druge parametre, kot so kompleksnost in dolžine vstopa v časovna okna.

 

Bodoči doktor je umetnik eksperimentalne glasbe, njegov inštrument je studijski laboratorij, ki proizvaja techno-eksperimentalno estetiko, tako občutljivo, kot je bila pionirska audio-vizualna umetnost Edvarda Zajca!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,939
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,856
03/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,400
04/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,751
05/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,126
06/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,541
07/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,176
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,016
09/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
10/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 970