Komentar

Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko. Prisostvovali smo oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo

08.09.2018 20:19
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Tadej Droljc   Singing Sand   Miha Turšič   KSEVT   Deep Space

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije.

Vse se je začelo z vrtoglavo hitrostjo in se odvijalo z dinamiko najvišje stopnje. Ni minila še niti minuta, ko sem iztopil iz hotela in se namenil proti Postcityu, pa sem že srečal Andrea Decostderja, kasneje pa še njegovega brata Michaela. Nazadnje so se naše poti srečale na njuni manifestaciji v Puškinovem muzeju v Moskvi. Odlična umetnika se podpisujeta z imenom CodAct. Ko rečem odlična umetnika, to pomeni, da sta v mojem umetniškem vrednostnem sistemu odlična in nič drugače. V umetnosti nikoli ne pretiravam! Tudi letošnje delo, Pi-Ton, ki je odprlo festival Ars Electronica, je bilo nadodlično. Takoj, na samem začetku, neplačan oglas: CodAct si lahko naslednji teden ogledate v živo v Trbovljah

 

Že v naslednjem trenutku, po srečanju s čudovitima bratoma, sem sedel v Kozmika parlamentu, ki ga za Ars Electronico moderira KSEVT, v njegovem imenu pa postgravitacijski umetnik in kozmist Miha Turšič ter Nahum Mantra, predsednik oddelka za umetnost in kulturo pri IAF (International Astronautic Federation). Na parlamentarnih diskusijah Kozmike bo v naslednjih štirih dneh s svojimi prispevki sodelovalo čez dvajset teoretikov, kustosov in umetnikov.

 

Takoj po tem, ko sem vstopil v prostor Kozmika parlamenta, sem na ekranu poslušal pozdravni nagovor Roba La Frenaisa, direktorja Art Catalystov iz Londona. Spominjal se je na naših začetkov pri vzpostavljanju kulturalizacije vesolja. Po zaključku prvega panela se je pred menoj pojavila sloka in visoka postava Stenslie Stahla iz Osla. Pred petimi leti sem bil njegov gost na Ibsnovem festivalu, kjer smo v norveškem nacionalnem gledališču tematizirali možnosti razvoja gledališke umetnosti v XXI. stoletju. Še en časovni preskok in že sem pred Postcityem, kjer sem srečal našo izvrstno bioumetnico Robertino Šabjanič, ki je ravno zaključila postavitev svoje umetnine. 

 

Tako je dan divje prešel v noč, ko sem sredi dogodkovne ploščadi srečal svojo nečakinjo, perfektno sinologinjo, z njenim dobrim prijateljem Tadejem Droljcem, umetnikom, ki se letos predstavlja v Deep Space prostoru v osrednji stavbi Ars Electronice. Takoj po tistem, ko mi je Dunja predstavila tega mladega umetnika, svojega prijatelja, sem prepoznal v njem ne samo mladega, ampak tudi izjemnega umetnika. Spomnil me je, da sva se enkrat prej že srečala, ko je še sodeloval z bioumetnico Sašo Spačal. Da je najprej študiral strojništvo, ga skoraj doštudiral, nato pa se je odločil za pomemben in neverjeten izziv. Odločil se je študirati glasbo! Vpisal se je na univerzo Huddersfield, na Center for Research in New Music. Tako je te dni ravno pred doktoratom. Preden smo se razšli, me je povabil, da si naslednji dan ogledam njegovo umetnino z naslovom Singing Sand. Seveda sem naslednji dan z najvišjo stopnjo zanimanja vstopil v njegovo zvočno-digitalno umetnino.

 

 

Tadej Droljc, Singing Sand

 

 

Tako, uvod je zaključen.

 

Pred vami pa je komentar umetnine Tadeja Droljca, s posebnim pogledom na umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki je bila predstavljena v osrednjem prostoru Ars Electronice Deep Space. Opis neopisljivega: Smo v avditoriju, ki posluša in gleda nekaj, kar prihaja od onkraj vsega. Prihaja od tam, kjer izvira glasba, časovno-prostorska sinhronizacija. Umetnina, ki je po bazični definiciji audio-vizualna struktura, prehaja med montažnimi lomi v intenzivne presvetlitve. Tako je zgrajena vsaj prva tretjina strukture. V vizualnem polju gledamo osnovno gradivo umetnine - digitalno zrnce (granular syntezis /granularno - zrnasto). V pretoku časa gledamo tisoč digitalnih zrnc, v naslednji stopnji pa na tisoče digitalnih zrnc. Vsako, čisto vsako zrnce je ozvočeno in v interaktivnem odnosu drugo z drugim, vsi delci pa so pod nadzorom mladega umetnika. Fantastično!

 

Na tem mestu je potrebno povedati, da smo v Deep Spaceu gledali in poslušali zaprto dramaturgijo, ki se ni procesirala v realnem času. Kasneje mi je Tadej Droljc povedal, da največkrat proizvaja interakcijo v odprti dramaturgiji, performativno. Tako so potisočerjena zrnca dobila v pretoku časa svojo organiziranost. Znova in znova sem fasciniran, kaj zmore človeštvo, kaj zmore človek - Prometej.

 

Še vedno opis vizualno-zvočnega napada avditorija: razpoke v montaži so svetlobno prežarčile spoje tako, da smo ves čas gledali organično materialno, to pa se je prepletalo in oblikovalo znotraj 3D koordinatne konstrukcije. Da, ta metoda Tadeja Droljca je v umetnini Singing Sand prevladujoča. Kljub nenavadnim zvočnim udarom in razpokam smo vsi v avditoriju zaupali umetniku, da nas bo z fascinantno natančnostjo pripeljal v finale mega organičnosti in mega konstrukcije. Da nas bo pripeljal v kompleksnost! Organičnost se je prek matematičnega ozadja tudi barvno organizirala. 

 

In zdaj tisto najpomembnejše; ne samo, da smo z digitalnim peskom začeli gledati potencialno predmetnost, temveč tudi kozmično oblikovnost, zvezdno oblikovnost! Kot da bi bilo vse izdelano s pomočjo neobstoječih astrofizikalnih programov. Struktura je bila dolga trinajst minut.

 

Konec opisa tistega, kar je nemogoče opisati. Kaj sem videl, ko sem gledal:

 

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko (Personal Form - Perform - Performans). Bralcu komentarja bi rad vsaj za nekaj trenutkov proizvedel vsaj trenutek, iz katerega je razvidno, da smo prisostvovali oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo!

 

Singing Sand - Excerpts from Tadej Droljc on Vimeo.

 

 

Ko sem vstopil v prostor Deep Space sem vedel, da se bo zgodilo pred nami kar nekaj presentljivih obratov, kljub temu, da je v središču Droljčeve umetnosti sistem, ne pa pesniška verzna kodifikacija.

 

Eksperimentiranje. Eksperimentiranje.

 

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije. Svoje zvočne atome (atom je tu mišljen kot najmanjši delec, iz katerega sestavlja zvočne in vizualne tokove) pošilja tako, da jih "morfa" v smiselno celoto. Vse, ampak čisto vse v njegovi umetnini je povezano s hitrostjo delcev!

 

Kaj sem videl, ko sem poslušal: Njegovo tehnično ozadje je koordinatni sistem in matematika. Pozor, še enkrat, vsak njegov zvočni delec je ozvočen. Tako ozvočuje svoje "morfanje", ki v končni sliki predstavlja njegov avdio-vizulani material. Vse je digitalno. Kako pa ustvariti znotraj digitalnega fizikalnost, občutek materialnosti? Droljc abstrakcijo oblikuje s časovno sinhronizacijo. Naši možgani funkcionirajo tako, da točke, ki se istočasno gibajo, dajejo občutek objektnosti. Da se razumemo, ko govorim o objektnosti v umetnini, je to mišljeno zelo pogojno. Ne pozabimo, da smo v digitalnem svetu. Smo v sinhronizatorju. Seveda gledamo in poslušamo še druge parametre, kot so kompleksnost in dolžine vstopa v časovna okna.

 

Bodoči doktor je umetnik eksperimentalne glasbe, njegov inštrument je studijski laboratorij, ki proizvaja techno-eksperimentalno estetiko, tako občutljivo, kot je bila pionirska audio-vizualna umetnost Edvarda Zajca!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
1
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,449
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,262
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,663
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,931
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,606
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,371
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,078
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,218
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 932
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 838