Komentar

Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko. Prisostvovali smo oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo

08.09.2018 20:19
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Tadej Droljc   Singing Sand   Miha Turšič   KSEVT   Deep Space

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije.

Vse se je začelo z vrtoglavo hitrostjo in se odvijalo z dinamiko najvišje stopnje. Ni minila še niti minuta, ko sem iztopil iz hotela in se namenil proti Postcityu, pa sem že srečal Andrea Decostderja, kasneje pa še njegovega brata Michaela. Nazadnje so se naše poti srečale na njuni manifestaciji v Puškinovem muzeju v Moskvi. Odlična umetnika se podpisujeta z imenom CodAct. Ko rečem odlična umetnika, to pomeni, da sta v mojem umetniškem vrednostnem sistemu odlična in nič drugače. V umetnosti nikoli ne pretiravam! Tudi letošnje delo, Pi-Ton, ki je odprlo festival Ars Electronica, je bilo nadodlično. Takoj, na samem začetku, neplačan oglas: CodAct si lahko naslednji teden ogledate v živo v Trbovljah

 

Že v naslednjem trenutku, po srečanju s čudovitima bratoma, sem sedel v Kozmika parlamentu, ki ga za Ars Electronico moderira KSEVT, v njegovem imenu pa postgravitacijski umetnik in kozmist Miha Turšič ter Nahum Mantra, predsednik oddelka za umetnost in kulturo pri IAF (International Astronautic Federation). Na parlamentarnih diskusijah Kozmike bo v naslednjih štirih dneh s svojimi prispevki sodelovalo čez dvajset teoretikov, kustosov in umetnikov.

 

Takoj po tem, ko sem vstopil v prostor Kozmika parlamenta, sem na ekranu poslušal pozdravni nagovor Roba La Frenaisa, direktorja Art Catalystov iz Londona. Spominjal se je na naših začetkov pri vzpostavljanju kulturalizacije vesolja. Po zaključku prvega panela se je pred menoj pojavila sloka in visoka postava Stenslie Stahla iz Osla. Pred petimi leti sem bil njegov gost na Ibsnovem festivalu, kjer smo v norveškem nacionalnem gledališču tematizirali možnosti razvoja gledališke umetnosti v XXI. stoletju. Še en časovni preskok in že sem pred Postcityem, kjer sem srečal našo izvrstno bioumetnico Robertino Šabjanič, ki je ravno zaključila postavitev svoje umetnine. 

 

Tako je dan divje prešel v noč, ko sem sredi dogodkovne ploščadi srečal svojo nečakinjo, perfektno sinologinjo, z njenim dobrim prijateljem Tadejem Droljcem, umetnikom, ki se letos predstavlja v Deep Space prostoru v osrednji stavbi Ars Electronice. Takoj po tistem, ko mi je Dunja predstavila tega mladega umetnika, svojega prijatelja, sem prepoznal v njem ne samo mladega, ampak tudi izjemnega umetnika. Spomnil me je, da sva se enkrat prej že srečala, ko je še sodeloval z bioumetnico Sašo Spačal. Da je najprej študiral strojništvo, ga skoraj doštudiral, nato pa se je odločil za pomemben in neverjeten izziv. Odločil se je študirati glasbo! Vpisal se je na univerzo Huddersfield, na Center for Research in New Music. Tako je te dni ravno pred doktoratom. Preden smo se razšli, me je povabil, da si naslednji dan ogledam njegovo umetnino z naslovom Singing Sand. Seveda sem naslednji dan z najvišjo stopnjo zanimanja vstopil v njegovo zvočno-digitalno umetnino.

 

 

Tadej Droljc, Singing Sand

 

 

Tako, uvod je zaključen.

 

Pred vami pa je komentar umetnine Tadeja Droljca, s posebnim pogledom na umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki je bila predstavljena v osrednjem prostoru Ars Electronice Deep Space. Opis neopisljivega: Smo v avditoriju, ki posluša in gleda nekaj, kar prihaja od onkraj vsega. Prihaja od tam, kjer izvira glasba, časovno-prostorska sinhronizacija. Umetnina, ki je po bazični definiciji audio-vizualna struktura, prehaja med montažnimi lomi v intenzivne presvetlitve. Tako je zgrajena vsaj prva tretjina strukture. V vizualnem polju gledamo osnovno gradivo umetnine - digitalno zrnce (granular syntezis /granularno - zrnasto). V pretoku časa gledamo tisoč digitalnih zrnc, v naslednji stopnji pa na tisoče digitalnih zrnc. Vsako, čisto vsako zrnce je ozvočeno in v interaktivnem odnosu drugo z drugim, vsi delci pa so pod nadzorom mladega umetnika. Fantastično!

 

Na tem mestu je potrebno povedati, da smo v Deep Spaceu gledali in poslušali zaprto dramaturgijo, ki se ni procesirala v realnem času. Kasneje mi je Tadej Droljc povedal, da največkrat proizvaja interakcijo v odprti dramaturgiji, performativno. Tako so potisočerjena zrnca dobila v pretoku časa svojo organiziranost. Znova in znova sem fasciniran, kaj zmore človeštvo, kaj zmore človek - Prometej.

 

Še vedno opis vizualno-zvočnega napada avditorija: razpoke v montaži so svetlobno prežarčile spoje tako, da smo ves čas gledali organično materialno, to pa se je prepletalo in oblikovalo znotraj 3D koordinatne konstrukcije. Da, ta metoda Tadeja Droljca je v umetnini Singing Sand prevladujoča. Kljub nenavadnim zvočnim udarom in razpokam smo vsi v avditoriju zaupali umetniku, da nas bo z fascinantno natančnostjo pripeljal v finale mega organičnosti in mega konstrukcije. Da nas bo pripeljal v kompleksnost! Organičnost se je prek matematičnega ozadja tudi barvno organizirala. 

 

In zdaj tisto najpomembnejše; ne samo, da smo z digitalnim peskom začeli gledati potencialno predmetnost, temveč tudi kozmično oblikovnost, zvezdno oblikovnost! Kot da bi bilo vse izdelano s pomočjo neobstoječih astrofizikalnih programov. Struktura je bila dolga trinajst minut.

 

Konec opisa tistega, kar je nemogoče opisati. Kaj sem videl, ko sem gledal:

 

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko (Personal Form - Perform - Performans). Bralcu komentarja bi rad vsaj za nekaj trenutkov proizvedel vsaj trenutek, iz katerega je razvidno, da smo prisostvovali oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo!

 

Singing Sand - Excerpts from Tadej Droljc on Vimeo.

 

 

Ko sem vstopil v prostor Deep Space sem vedel, da se bo zgodilo pred nami kar nekaj presentljivih obratov, kljub temu, da je v središču Droljčeve umetnosti sistem, ne pa pesniška verzna kodifikacija.

 

Eksperimentiranje. Eksperimentiranje.

 

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije. Svoje zvočne atome (atom je tu mišljen kot najmanjši delec, iz katerega sestavlja zvočne in vizualne tokove) pošilja tako, da jih "morfa" v smiselno celoto. Vse, ampak čisto vse v njegovi umetnini je povezano s hitrostjo delcev!

 

Kaj sem videl, ko sem poslušal: Njegovo tehnično ozadje je koordinatni sistem in matematika. Pozor, še enkrat, vsak njegov zvočni delec je ozvočen. Tako ozvočuje svoje "morfanje", ki v končni sliki predstavlja njegov avdio-vizulani material. Vse je digitalno. Kako pa ustvariti znotraj digitalnega fizikalnost, občutek materialnosti? Droljc abstrakcijo oblikuje s časovno sinhronizacijo. Naši možgani funkcionirajo tako, da točke, ki se istočasno gibajo, dajejo občutek objektnosti. Da se razumemo, ko govorim o objektnosti v umetnini, je to mišljeno zelo pogojno. Ne pozabimo, da smo v digitalnem svetu. Smo v sinhronizatorju. Seveda gledamo in poslušamo še druge parametre, kot so kompleksnost in dolžine vstopa v časovna okna.

 

Bodoči doktor je umetnik eksperimentalne glasbe, njegov inštrument je studijski laboratorij, ki proizvaja techno-eksperimentalno estetiko, tako občutljivo, kot je bila pionirska audio-vizualna umetnost Edvarda Zajca!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575