Podjetniki ne nastanejo na univerzah ali poslovnih fakultetah, temveč so specifičen tip človeka in so življenjskega pomena za učinkovito ter inovativno tržišče. Imeni kot sta Richard Branson, Bill Gates (in tudi drugi), ki nista dokončala univerze ali poslovnih študij, sta primera visoko uspešnih podjetnikov.

Napačno si je predstavljati, da podjetnike motivira samo dobiček. Seveda mnogi najdejo motiv predvsem v dobičku, vendar jih pogosteje spodbuja potreba, da bi dosegli nekaj novega, drugačnega ali boljšega. Seveda morajo poslovati z dobičkom, da uresničijo svoje poslovne ideje; v mnogih primerih zaradi tega, ker so njihove zamisli nove in tvegane, in jih banke ter velike investicijske družbe nočejo podpreti s kapitalom. 

Ludwig von Mises (1881 – 1973), slavni avstrijski ekonomist, ki je uspel pobegniti nacistom in se ustaliti v ZDA, je podjetnika opredelil kot ključnega za razvoj tržnega gospodarstva. Pravilno je ugotovil, da vsa proizvodnja vsebuje pomemben element špekulativnosti, torej tveganja. Podjetnik kot spodbujevalec projekta je usmerjen v prodajo končnih izdelkov za višjo ceno, kot so bili skupni vhodni stroški, se pravi cena materiala, dela, storitev itd. Končni rezultat ni zajamčen, zlasti ne pri popolnoma novi ideji ali izdelku. A ne samo pri novih izdelkih, temveč tudi pri učinkovitejšem načinu proizvodnje obstoječega izdelka. Pri prevzemanju tveganja podjetnik često tvega vse, kar ima; žene ga vera, da bodo z njegovim izdelkom ali storitvijo kupci zelo zadovoljni. 

Pri tem ni izkoriščanja, kot bi nas radi prepričali marksisti, kajti uspeh pride šele, ko kupci cenijo izdelek ali storitev, posledica pa je dvig splošne blaginje. Ne samo, da gredo dobički tistim, ki zadovoljijo potrošnikove zahteve, kapital se steka tudi tja, kjer je najbolje izkoriščen. Iz tega razloga je preveliko obdavčevanje poslovnega uspeha – namesto da bi se kapital pretakal v uspešna podjetja – absolutno negativno za blaginjo in izboljšanje življenjskega standarda vsakogar. 

Zadnje izjave nove slovenske levičarske vlade že povzročajo zelo negativne odzive v gospodarstvu. Videli smo, da se podjetnika, kot sta Akrapovič in Boscarol, počutita nezaželena in morda celo napadena, tako kot smo tudi videli in slišali nasilne ekstremistične komentarje s strani trde levice, podpornice vlade. Politika teh skrajnežev, za katere se zdi, da občudujejo take, kot sta Venezuela in Kuba, bo osiromašila državo in pripeljala do zmanjšanja tujih investicij, revščine in izseljevanja.

Venezuela je od najbogatejše države Južne Amerike zdrsnila v hiperinflacijo in emigracijo, v zadnjih desetih letih naj bi se izselilo 1,5 milijona ljudi. Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski polomiji, ne glede v kakšni obliki so ju skušali vpeljati? Mar niso razumeli, da je kapitalistični svobodni trg prinesel neizmerno blaginjo milijonom? Morali bi prebrati nekaj knjig švedskega pisatelja Johana Norberga (1973). Si lahko predstavljate državni investicijski program, ki bi podprl super kakovostne izpušne cevi ali inovativne letalske izdelke, ki jih pozna ves svet? Očitni odgovor je ne, in zato majhna država potrebuje upravo, ki je prijazna do podjetnikov in tistih, ki so pripravljeni tvegati.

Podjetniki so gibalo, vodilni pri novih delovnih mestih in ustvarjanju blaginje. Slovenija rabi poslovno in davčno vzdušje, ki bo privlačno za energična, delovna podjetja in jim pomagalo uspeti v svetu.