Marjanu Šarcu je že drugič v manj kot enem letu uspelo nemogoče: vsaj za kratek čas je na isto stran spravil Janeza Janšo in t.i. levo-liberalni establishment. Prvič med lanskimi predsedniškimi volitvami, ko sta Janša in Milan Kučan (s svojo kompozicijo) sinhrono udrihala po Borutu Pahorju, Šarčevem protikandidatu za predsedniških volitvah. Pahor je potem v drugem krogu za nekaj odstotkov le uspel odnesti zmago Šarcu, ki pa je pridobljeni politični kapital spretno vnovčil na junijskih parlamentarnih volitvah in po spletu takšnih in drugačnih okoliščin najprej postal mandatar, 13. septembra pa še predsednik 13. slovenske poosamosvojitvene vlade. Vlade, v katerih je de facto kar šest koalicijskih strank (Levica uradno sicer ni, ima pa sklenjen poseben protokol o sodelovanju) in ki velja za levo oziroma levosredinsko.

Imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade je že drugi "posebni dosežek" Marjana Šarca, zaradi katerega so Janša in levo-liberalni aktivisti ponovno na skupnih barikadah. Seveda zaradi povsem različnih razlogov. Janšiste ostra protimigrantska retorika niti slučajno ne moti, prej nasprotno. Moti jih seveda Crnčec, ki ga danes zmerjajo s podtaknjencem (karkoli naj bi to že pomenilo). Aktiviste na drugi strani še kako motijo vsi komentarji, izjave in tviti, s katerimi je Črnčec v zadnjih dveh ali treh letih izražal svoje mnenje. Ni jih bilo malo. In včasih je bilo - roko na srce - vse skupaj res izjemno ostro. Toda ni bilo nezakonito. Dokler imamo svobodo izražanja, Črnčeca ne morete zapreti, zabrisati iz službe ali ga kako drugače nadlegovati samo zato, ker govori nekaj, s čemer se Svetlana Slapšak ne strinja.

Tako to pač ne gre. Pravice in svoboščine veljajo za vse. Levica nima monopola nad svobodo izražanja. Biti oster, kritičen ali celo nesramen do migrantskega vprašanja je pravica, ki jo ima vsak izmed nas. Kot imajo tudi tisti (aktivisti), ki verjamejo, da je Evropa dolžna sprejeti vse begunce, ekonomske migrante ali politične prebežnike iz Bližnjega Vzhoda, Severne Afrike in drugod, pravico, da tako mislijo. Kdor se z njimi ne strinja, jim lahko predlaga, naj jih vzamejo k sebi domov. Predlog je sicer nesramen, ni pa v ničemer nezakonit.

Črnčec seveda spada v prvo skupino. Med tiste, ki bi deportirali vse tiste tujce, ki so nezakonito prišli k nam. Tako je 19. septembra 2016 na tviterju zapisal:

"Spokajte! Deportacija je edino zdravilo! To je sporočilo za nezakonite migrante, ki danes protestirajo v LJ!"

Zraven je objavil še kratek zapis z naslovom Spokajte. Objavljamo faksimile:

Levica je zaradi prihoda Damirja Črnčeca v vladno palačo v stanju šoka.

Nič kaj manj prijazen ni (bil) Črnčec do stranke, ki de facto sodeluje v vladi Marjana Šarca, pri katerem bo odslej državni sekretar za nacionalno varnost; imenoval jo je "pozicijsko-koalicijska trockistična Levica". Nič ni narobe, še vedno smo v okvirjih svobode izražanja. Res pa je, da bodo zdaj tudi znotraj koalicije nekateri izkoristili Črnčecevo imenovanje za zaostrovanje svojih stališč; predvsem Levica, ki se glede migrantskega vprašanja (kar vključuje tudi panelno ograjo in bodočo žico na meji s Hrvaško) ne bo nikoli poenotila s preostankom koalicije. Še najmanj pa predsednikom vlade, ki Črnčeca ni vzel za "svetovalca za nacionalno varnost" zato, da bi mu ploskali, pač pa iz povsem drugih razlogov.

Zakaj Šarcu takšen profil, kakršen je Damir Črnčec, dejansko ustreza na položaju državnega sekretarja za nacionalno varnost? Po eni strani zato, da je s tem zbegal koalicijske partnerje (če ne celo nekaterih kolegov iz lastne stranke), ki jim ni jasno, kaj je v ozadju. Tudi če ni nič (in dejansko ni), temu ne bodo verjeli. Tu pa se skriva naslednji moment Šarčeve poteze: "težak", kakršen je Črnčec, bo kot naročen za vlogo strelovoda, saj bo vanj letelo marsikaj in iz različnih smeri. Vse, kar bo prestregel on, bo krepilo položaj Šarca.

Profesionalni vidik se je znašel na zadnjem mestu, vendar ni nepomemben. Črnčecu namreč doslej še nihče ni očital, da ne obvlada svojega posla. Glede na prognoze tujih obveščevalnih služb v prihodnjih mesecih nov val migrantov po balkanski poti ni izključen, zato je smiselno imeti na ključnih mestih zanesljive operativce. Če je bil to ključni argument, zaradi katerega je Šarec k sebi potegnil Črnčeca, potem to bržkone odtehta tudi pomisleke glede njegovih domnevno ekstremnih stališč. Razen seveda, če marsičesa še ne vemo o samemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu in njegovih "intimnih pogledih" na vprašanja, s katerimi se bo ukvarjal njegov "national security adviser" Črnčec.

Kot pravijo dobro obveščeni, bo še čas, da kaj napišemo tudi o tej mračni strani Kamnelota ...