Intervju

Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti

Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz Evrope, temveč v Evropo. "Če migrantski enačbi dodamo pritajeno radikalizacijo predmestij in pozive k sveti vojni (džihadu) v Evropi z vseh strani, imamo vse sestavine za katastrofo, ki se približuje", opozarja Sensal, čigar knjige so v Alžiriji prepovedane, sam pa je pogosto deležen groženj islamskih fundamentalistov. Objavljamo povzetek njegovega intervjuja za pariški dnevnik Le Figaro, objavljenega konec avgusta letos.

16.09.2018 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Boualem Sansal   La Figaro   intervju   Francija   islamizem   fundamentalizem   Alžirija   Evropa   migranti

Foto: Wikimedia

Vznik več tisoč mošej v Evropi v pičlih dvajsetih letih ni plod naključja ali verske zagretosti, ampak posledica dolgotrajnega dela, v katerem so sodelovali države, institucije, združenja ter stotine eminentnih osebnosti islamske civilne družbe.

V Alžiriji rojeni Boualem Sensal se je s pisanjem začel ukvarjati relativno pozno, pri svojih petdesetih. Leta 1992 se je namreč upokojil kot visoki državni uradnik. Alžirija je prav takrat doživela atentat na predsednika Mohameda Boudiafa in vstajo islamskih fundamentalistov. Sensal se je umaknil iz javne službe in se posvetil pisanju, v katerem se nikoli ni izognil tej največji tragediji današnjih arabskih držav od obal Atlantika do Indijskega oceana: smrtonosnemu tumorju, imenovanemu islamski fundamentalizem. Kljub številnim grožnjam in najrazličnejšim oblikam pritiskov je z družino vsa ta leta ostajal v Alžiriji, neke vrste pregnanec v lastni domovini. Kot pisatelj je za svoje romane pobiral vrsto priznanj na mednarodnih literarnih festivalih in sejmih, zaradi obiska Izraela pa mu je združenje arabskih založnikov pred leti sramotno preklicalo že podeljeno (denarno) nagrado.

 

Med Sansalovimi najbolj odmevnimi in tudi največkrat nagrajenimi deli je roman Le village de l'Allemand ou le journal des frères Schiller iz leta 2008. Zgodba pripoveduje o dveh alžirskih bratih, ki se zakopljeta v skrivnosti svoje družine in odkrijeta, da je bil njun oče nacistični oficir, ki je po koncu vojne pobegnil v Alžirijo. Tisto, kar je Sansal v romanu mojstrsko izpeljal, je vzporednica med islamskim fundamentalizmom in nacizmom.

  

V intervjuju za pariški Le Figaro (vir) je Sensal spregovoril predvsem o islamu in islamistih. Pred kratkim je izšla njegova futuristična kratka zgodba Vlak iz Erlingena ali Metamorfoza Boga (Le Train d'Erligen ou la Métamorphose de Dieu) pri založbi Gallimard, kjer je Sensal leta 2015 objavil svoj sedmi roman z naslovom Po 2084: Konec sveta. Za to napovedjo leži "hladnokrvna refleksija realnosti sodobnega sveta, ki sta ga raztrgala migrantska kriza in vznik islamizma", smo prebrali v Le Figaroju.

 

 

Sansal je v svoji domovini Alžiriji že 12 let prepovedan pisatelj. 

 

 

Vlak iz Erlingena lahko beremo kot preroško zgodbo in v tem pogledu se približuje vašemu prejšnjemu delu, romanu Po 2084, medtem ko so bile vaše prve knjige bolj realistične. Zakaj ste izbrali to zvrst

Realnost v pasti nima nobenega učinka na ljudi, vsaj ne na videz. To smo videli v Alžiriji v mračnem desetletju: ljudje, ki so jih na začetku ganile žrtve terorizma, so na koncu masakra občutili čustvo samo takrat, ko je število žrtev na dan preseglo številko 100, pa takrat so morale biti žrtve ubite na posebno grozljiv način. Strašen rezultat, bolj ko so islamisti napredovali in podvojili krutost, manj intenzivno so se ljudje odzvali na to. Novice ubijajo novice, navada je močno pomirjevalo, silovit paralizator.

 

Z objavo knjige Vladanje v imenu Alaha (2013) sem bil prepričan, da bom prispeval k zavedanju Evropejcev o islamistični nevarnosti. Komaj kaj sem pretiraval, ko sem jim povedal, da bo to zanje usodno, kajti odprte demokratične družbe se lahko borijo proti terorizmu samo v okviru zakona. Hitro sem postal razočaran. To svarilno besedilo je šlo neopaženo mimo ali pa je bilo brano kot letak popularizacije neke oddaljene, eksotične realnosti. Roman Po 2084, objavljen dva meseca pred pariškimi napadi 13. novembra 2015, je prispeval k povečanju zavedanja. Predvidevanje, impresiven onirizem, nagovarja del možganov, ki je zelo dovzeten, intuitiven, dejaven, vedno dostopen.

 

Ali lahko razbijate tabuje, pišete o stvareh, ki so neodpustljive, v bolj klasičnem romanu?

V vseh svojih romanih govorim o istih stvareh ne glede na to, ali so napisane realistično, ali prestavljene v sanjski svet. Ne podrejam se sodbi cenzorjev. Pravzaprav sem prepričan, da kritika potrjuje moje stališče. Stalinistični procesi so bolj prispevali k sprevidenju sovjetske grozljivke kot opozorila nasprotnikov.

 

V svojem romanu ste združili dve obdobji: kolonizacijo Amerike in bližnjo prihodnost, v kateri svet obvladujejo skrivnostni "osvajalci", imenovani "služabniki". V dnevniku El-Watan ste pojasnili, da želite samo razmišljati o emigraciji in svetovnem prostoru. Ali zares lahko primerjamo pojava kolonizacije in emigracije?

Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Zanimivo se mi zdi primerjati pojav emigracije, ki ga je ustvarila Amerika, s tistim, ki se dogaja danes v Evropi. Od 18. do 20. stoletja so se milijoni Evropejcev v nepretrganih valovih selili v Ameriko in se tam ustalili … na škodo domorodcev, ki so jih izrinili na obrobje in delno iztrebili. V Afriki in Aziji so kolonizacijo izvajale armade, ki so izvorno prebivalstvo spremenile v vir težaškega dela in njihovo ozemlje ponudile migrantom, ki so prišli iz Evrope. Ko so se naposled naselili, so se izseljenci preimenovali v naseljence (koloniste) in nove posesti v naselja (kolonije). To so bili v tistih časih veličastni pojmi, ki so se nanašali na izkoriščanje, pustolovščino, zmagoslavje evropske civilizacije, spreobrnitev "divjakov", potovanja, eksotiko.

 

Danes se oblikuje nasprotno gibanje. Nepretrgani tokovi migrantov, večinoma iz nekdanjih kolonij, so se podali na ceste in se spopadli z vsemi ovirami, da bi dosegli Evropo in se zlili vanjo. Kako naj opišemo ta novi pojav, katero ime naj mu damo, kakšno obliko bo privzel v prihodnosti? Zdi se, da nihče more odgovoriti na ta vprašanja. Od strahu pred besedami obnemiš. Ne da bi jih mogli ogovoriti, v interesu vseh, Evropejci in migranti, ki so se zgrnili na njihove meje ali pričeli bloditi po njihovih  mestih in vaseh, živijo v nejasnosti ter negotovosti, jezi in sovražnosti. Ozračje se vse bolj zgošča in deli Evropo. Nekatere države postajajo radikalne in se zatekajo k izrednim ukrepom, druge vračajo ali si delijo migrante, vse pa trgujejo z njihovimi vstopnicami.

 

Če migrantski enačbi dodamo pritajeno radikalizacijo predmestij in pozive k sveti vojni (džihadu) v Evropi z vseh strani, imamo vse sestavine za katastrofo, ki se približuje. V članku, objavljenem v El Watanu, ki ga citirate, sem predlagal, da se afriški migranti v Alžiriji regulirajo in integrirajo v nacionalne skupnosti. Alžirska vlada je tista, ki jih obravnava kot okupatorje. Naznanil sem, kaj se dogaja na tem območju – ugrabljajo jih na ulicah, jih tlačijo na kamione in mečejo v puščavo, na mejo z Malijem, Nigerijo in Libijo, kjer vlada popolna negotovost. Alžirci niso nikoli zahtevali, naj izženejo migrante, saj so sami v lastni deželi ogroženi in zavračani, torej potencialni migranti in begunci, zato so solidarni z njimi. Zaposljujejo jih v glavnem v gradbeništvu in poljedeljstvu, ki ju Alžirci prezirajo.

 

 

V migracijskem vzorcu, ki se je pojavil v Evropi, izgubljajo vsi. (Foto: Joel Saget)

 

 

V migracijskem vzorcu, ki se je pojavil v Evropi, izgubljajo vsi: evropske države, ki se šibijo pod težo prihodov (kot posledico njihove napake, da so na široko odprle svoja vrata in tako ustvarile sesalno črpalko, ki je zdaj nič ne more ustaviti), in države odhodov, ki se kopljejo v krvi. Kaj pa ta mladež, ki jo pošiljajo od ene meje do druge? Nekega dne se bo zagotovo spremenila v nasilje.

 

Zdaj, ko je ISIS pri koncu, se bodo sirski migranti lahko vrnili domov in obnovili svojo domovino. Srčno upam, da se bo to zgodilo. Problem afriških in severnoafriških migrantov se bo zaostril, saj so njihove dežele opustošili islamizem, korupcija in nasilje voditeljev. Kako lahko naredimo, da pomagamo drug drugemu in da njim pomagamo, da prebijejo ta začarani krog? Kaj še lahko naredimo, da znova zaženemo evropsko-afriško sodelovanje na novih temeljih?

 

Ima po vašem mnenju politični islam osvajalski načrt? Ali ima ta kaj možnosti, da mu uspe?

Tisti, ki imajo dostop do islamistične literature, ki kroži po svetu (knjige, učbeniki, videi), ne dvomijo o tem. Vse je tam, dobro pojasnjeno. Od začetka projekta politični islam hitro napreduje in izvaja svoj osvajalski program. Vznik več tisoč mošej v Evropi (vidni del ledene gore) v pičlih dvajsetih letih ni plod naključja ali verske zagretosti, ampak posledica dolgotrajnega dela, v katerem so sodelovali države, institucije, združenja ter stotine eminentnih osebnosti islamske civilne družbe.

 

Ima kaj možnosti za uspeh? Po islamski literaturi je zmaga zagotovljena. Zahod je papirnati tiger, še vedno se upira, čeprav je star, izčrpan, razdeljen, skorumpiran in kaže znamenja razpada. Pričel se je že pogajati, da bi zavlekel svoj konec in ohranil svoje male razvade nepoboljšljivega uživača.

 

Te zmagovalne napovedi se lahko uresničijo pod dvema pogojema. Prvi je, da se islam otrese terorizma, ta odklon diskreditira islam; drugi pa, da integrira zahodno civilizacijo v svoj miselni vzorec. Ločitev od nje, kar zahtevajo ortodoksni muslimani, bi jih pahnila v usodno nazadovanje. Med islamisti se veliko razpravlja o tem; zdaj, ko je zmaga zagotovljena, kako jo konkretizirati in ohraniti, kako in s kom vladati svetu in kaj narediti s tistimi, ki se ne bodo hoteli podrediti.

 

Zakaj ste del dogajanja v vaši knjigi umestili v Nemčijo?

Nemčija je močan in hkrati šibak člen v Evropi. Če bo Nemčija oslabela, bo razpadla, z njo pa tudi Evropa; če se bo okrepila, bo obudila svoje sanje o dominaciji. Nahaja se na sredini, na osrednjem mestu in z regulativno vlogo, ki so ji jo dodelili evropski ustanovni očetje. Toda mi čutimo, da trpi za svojimi protislovji, starimi, ki še vedno delujejo, in novimi, ki jih ne razume.

 

Njene tesne vezi s Turčijo, ki je tudi sama ujeta v zgodbo o lovljenju ravnotežja med imperialnimi sanjami in strahom pred razpadom, bolje pojasnjujejo opozicijo med Zahodom in islamom v nemško-turškem kot pa v francosko-magrebskem duopolu. Te ugotovitve so me privedle do tega, da zgodbo umestim v Nemčijo in Francijo. Samo v teh državah je še vedno relevantna. Evropska realnost ni Evropa, pač pa je dvopolnost med Nemčijo in Francijo.

 

 

Islamizem bo obsodil samega sebe na izginotje, če bo prišel na oblast z demokratičnimi volitvami. (Foto: Joel Saget) 

 

 

Pravoverni islamisti so dosledni, držijo se temeljnega: dokopati se hočejo oblasti, pa ne zaradi tega, da bi ljudi vodili ali jih osrečili, ampak zato, da uresničijo Božji načrt, da poruši svet teme in pozdravi prihod Mahdija v vsem njegovem veličastju.

 

Ko smo prebrali vašo knjigo, smo pomislili na Podreditev Michela Houellebecqa, nadaljevanje katere bi bil lahko vaš roman. Ste jo prebrali? Vas je navdihnil?

Prebral sem jo in navdihnila me je. Mnogo med nami mislijo, da je Evropa pred zatonom (Onfray in Zemmour govorita o dekadenci), in pravijo, da je islamizem na čelu zla, ki jo bo spodkopalo. Z njim se ne strinjam v neki točki, za katero nisem prepričan, da jo je uvidel. Menim, da bo islamizem (ki hoče biti glavno sredstvo za nadvlado Islama) obsodil samega sebe na izginotje, če bo prišel na oblast z demokratičnimi volitvami. Hitro bodo obsodili njegova dejanja, vedenje njegovih ministrov, potem pa še njegove dogme. To se je videlo po arabski pomladi. Pravoverni islamisti so, po drugi strani dosledni, držijo se temeljnega: dokopati se hočejo oblasti, pa ne zaradi tega, da bi ljudi vodili ali jih osrečili, ampak zato, da uresničijo Božji načrt, da poruši svet teme in pozdravi prihod Mahdija v vsem njegovem veličastju. Islam mora prevladati z besedo in roko Alaha, kot je to storil Mohamed v svojem času ali, bolj skromno, Iran, tako da strmoglavi nesveti red in znova vzpostavi dobro voden kalifat (imamat za šiite), edino ustanovo, ki ji verni ne bodo nikoli ugovarjali, saj uteleša živega preroka.

 

Tudi vašo knjigo je tako kot Houellebecqovo mogoče brati kot razmišljanje o strahopetnosti. Smo mi strahopetci pred obličjem vzpona islamizma?

Če bi se strahopetnost ustavila pri strahopetnosti, bi razumeli in ji odpustili. Toda ta se nadaljuje v nič manj kot izdajstvo in umor. Strahopetec vedno pristane na ubijanje, da bi ustregel svojim novim gospodarjem. Ja, Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse, se zadušiti. Na primer s spremembo slovarja.

 

Omenili ste tudi knjigo Virgila Gheorghiuja The Immortals of Agapia, ki pripoveduje zgodbo o Agapii, "mestu miru in ljubezni", kjer "se zanikajo zločini". Je današnja Evropa Agapia?

Vidim jo tako. Čudovita, bogata in naivna Evropa ima nekaj skupnega z mitično Agapijo, nebesi miru in ljubezni, kjer zlo ne obstaja, preprosto zato, ke ga zanika. Ker čedalje manj razume svoje lastne vrednote, je Evropa uvedla mnoge prisilne prijeme, s katerimi hoče zanikati realnost in živeti v iluziji in srečni podreditvi, ki je bila pri srcu Boetiju. To je zelo orwellovsko. Govorimo o politični korektnosti pa tudi filozofski, družbeni, umetniški, novinarski itn. korektnosti. To je primer somraka uma. Posledica tega je, da se spontano oblikujejo horde pretkanih odposlancev, da polovijo  vse, ki odstopajo. Evropa je lepa, ampak tudi neumna.

 

Razlagate, da ste hoteli napisati to knjigo po napadih na pariško dvorano Bataclan. Zakaj?

To je bilo prvo dejanje vojne islamizma proti Franciji in Evropi. To ni bil tretjerazredni terorizem, ampak prvo leto džihada za evropske islamiste. Bataclan ni več ime gledališča, ampak ime mitične bitke, kot bitke pri Badru, prve zmagovite bitke Mohameda proti častilcem Meke. Ubogi Hollande ni razumel, da je bilo treba simbolizem tega dejanja spodrezati pri korenini. Toda njegovo zvonenje po toči je Franciji nadelo podobo poražene države.

 

Prevedel Vid Sagadin Žigon.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Mislim, da nisem "grožnja" za avstrijsko svobodo in demokracijo."
3
20.05.2016 20:00
Ekskluzivno objavljamo pogovor z zmagovalcem prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev Norbertom Hoferjem, ki se bo jutri ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Slovensko pravosodje je proces proti Tošiću vodilo amatersko!"
7
15.05.2016 20:00
Stevan Dojčinović, letnik 1985, je kljub mladosti večkrat mednarodno nagrajeni srbski preiskovalni novinar, ki je napisal knjigo ... Več.
Piše: Gašper Lubej
"Finančna kriza in begunska kriza sta napad na evropski sistem. O tem ni dvoma."
12
21.04.2016 21:14
Z Larisom Gaiserjem, predsednikom slovenskega Panevropskega gibanja, smo se pogovarjali o izzivih Evrope in strahovi pred črnim ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Nobenega dvoma ni, da je begunska kriza ustvarjena načrtno!"
14
27.09.2015 22:12
Spletni portal Geopolitika je nedavno objavil intervju z ruskim doktorjem fizike, psihologom in raziskovalcem Yurijem Yatskom, ... Več.
Piše: Uredništvo
Udba je za nadzor nad intelektualci v zamejstvu angažirala ves svoj skrivni arzenal
4
22.08.2015 21:01
Igor Omerza nadaljuje s ciklusom knjig, s katerimi razgalja nedemokratično strukturo nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega ... Več.
Piše: Martin Lisec
Nihče se noče vprašati, kdo je uničil Jugoslavijo. Pa se je podobno zgodilo tudi Grčiji.
12
10.07.2015 04:06
Že od leta 2005 v svojih tekstih opozarjam, da je Grčija evropski problem. 93% kapitala, ki je prišel v Grčijo iz Zahoda, je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 1,834
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,156
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,727
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,103
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,570
06/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,081
07/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,861
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 727
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,054
10/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,316