Razkrivamo

Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo

30. septembra bo v Makedoniji posvetovalni referendum. Vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejemanjem sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?" V prevodu pa to s strani vlade zmanipulirano vprašanje pomeni sledeče: "Ali naj Makedonija spremeni ime, da se bo morda končala skoraj tri desetletja trajajoča grška blokada na poti v Evropsko unijo in zvezo NATO?" Dilema ni majhna in napetosti v tej nekoč najjužnejši jugoslovanski republiki naraščajo. V kampanjo se vmešavajo tudi predstavniki Evropske unije, zveze NATO in še kdo. Gre za zgodovinski referendum, je med obiskom Skopja 8. septembra poudarila nemška kanclerka Angela Merkel

18.09.2018 22:45
Piše: Andrej Dočinski
Ključne besede:   Makedonija   Grčija   spor   ime   referendum   Zoran Zaev   Dimitar Apasijev   Nikola Gruevski   korupcija   zloraba oblasti   EU   NATO   Johannes Hahnn   Samuel Žbogar

Foto: Flickr / Marjan Lazarevski

Makedonijo je pod njenim ustavnim imenom priznalo že več kot 140 držav, med njimi tudi ZDA, Rusija in Kitajska.

Kar je v makedonski prestolnici Skopje povedala Angela Merkel, dejansko drži. Tridesetega septembra bodo državljani Makedonije odšli na referendum, s katerim se pod izrazitim pritiskom Evropske komisije, ameriške administracije in domače (omahljive) vlade odpovedujejo suverenosti ter pravici do samoopredelitve kot temeljni človekovi pravici. S sprejetjem dogovora bodo termini "Makedonci", "Makedonija", "makedonsko" v samostojni obliki prepovedani ter izbrisani iz ustave. Spoštovanje dogovora bo nadzirala Grčija. Prav tako bo Grčija tista, ki bo imela zadnjo besedo pri vstopu Makedonije v EU in NATO. Dogovor namreč predvideva, da se mora Makedonija najprej (samo)preimenovati ter izpolniti vse obveznosti iz dogovora, šele nato bo grški parlament odločal o vstopu Makedonije v ti dve zvezi.

 

Grčija se ni z ničemer zavezala, da bo dogovor spoštovala.

 

 

Vlada s populizmom in represijo nad kritike

 

Trenutno v Makedoniji poteka predreferendumska propagandna vojna, bolje rečeno masaker. Na eni strani je vlada Zorana Zaeva, ki kampanijo financira s sredstvi iz državnega proračuna in ima 100 % nadzor nad medijskim prostorom. Na drugi strani je neformalno združenje državljanov, ki se je organiziralo preko socialnih omrežij pod sloganom #bojkotiram (referendum). Ti državljani ne verjamejo v pošteno izvedbo referenduma. Vlada je med drugim pred kratkim spremenila tudi volilno zakonodajo, s katero je močno omejila nadzor nad izvedbo volitev in referendumov. Za uspešnost referenduma je po makedonski zakonodaji potrebna vsaj 50 % (+1) udeležba vseh volilnih upravičencev. Edino, kar protestnikom zagotavlja (ne)uspeh referenduma, je tako bojkot referenduma.

 

Kako zelo pristranska in zavajujoča je vladna kampanija, pove dejstvo, da v makedonskih medijih ne morete zaslediti niti ene reklame oz. propagandnega spota PROTI referendumu. V medijih, tako tiskanih kot tudi elektronskih, državljane dobesedno bombardirajo s slogani ZA referendum. Prednjačijo izjave zahodnih politikov in veleposlanikov o pomembnosti (pravilnega) glasovanja ter o čudoviti prihodnosti, ki da čaka državljane po sprejetju dogovora.

 

Ne manjkajo pa niti njihove grožnje. Johannes Hahn – evrokomisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja – je tako pred kratkim izjavil, da Makedonijo v primeru neuspešnega referenduma čaka mednarodna izolacija. Samuel Žbogar, bivši slovenski zunanji minister in sedanji vodja delegacije EU v Makedoniji, pa v primeru neuspešnega referenduma svari pred razpadom države in nezadovoljstvom Albancev, ki lahko eskalira v spopade.

 

Vsi skupaj v javnosti tako izvajajo pritisk na volivce, predvsem pa ustvarjajo iluzijo, da je za Makedonijo izvedba uspešnega referenduma zgolj še formalnost za vstop v Unijo. Dejstva pa so drugačna: Makedonija s strani Evropske komisije sploh še ni prejela (!) uradnega vabila za pričetek pogajanj. Po besedah slovenskega predsednika Boruta Pahorja na nedavnem 13. Blejskem strateškem forumu, pa se včlanitev Makedonije v EU kljub preimenovanju lahko v najboljšem primeru zgodi šele po letu 2030.

 

Skrajnost oz. bizarnost referendumske kampanije najbolje predstavljata dva slogana, ki ju v javnosti propagira vlada Zorana Zaeva. Prvi govori o tem, da bodo imeli državljani Makedonije z vstopom v EU dostop do brezplačnega zdravstva v državah EU, drugi pa o tem, da bodo z vstopom v EU njihovi otroci dobili kvalitetnejša cepiva.

 

 

Makedonski referendum je na trhlih pravnih nogah.

 

 

Da bi zagotovila zmago na referendumu, je vlada aktivirala celoten državni aparat, vključujoč policijo ter "neodvisno" sodstvo in tožilstvo. Policija dosledno spremlja družbena omrežja in izvaja "informativne razgovore" z drugače mislečimi, specialno javno tožilstvo, ki ga vodi osebna prijateljica predsednika vlade, pa je pospešilo vlaganje obtožnic zoper vidne člane opozicijske VMRO–DPMNE zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v obdobju prejšnje vlade. Čeprav je bila VMRO-DPMNE v tem času v vladni koaliciji z albansko stranko DUI, so obtožnice vložene zgolj zoper predstavnike makedonske stranke. DUI, ki je tudi v tem mandatu vladna stranka, ima očitno pred obtožbami imuniteto.

 

Hkrati se je v predreferendumskem obdobju pričelo tudi sojenje 33 protestnikom, ki so 27. aprila 2017 po večdnevnih protestih vdrli v parlament. Sodijo jim pod obtožnico terorističnega delovanja. V vseh primerih na prvi stopnji sodi ista sodnica, ki je prav tako znana po tem, da je blizu vladni SDSM. Naroki dnevno trajajo tudi po 14 ur neprekinjeno, samo da bi bili procesi čim prej zaključeni in obsodbe (kazni) izrečene še pred izvedbo referenduma.

 

 

Lažni referendum o vstopu v EU in NATO

 

Eden vidnejših podpornikov gibanja #bojkotiram in borec proti spremembi imena Makedonije je Dimitar Apasijev, profesor prava na Pravni fakulteti Goce Delčev v mestu Štip. Gospod Apasijev je sicer tudi predsednik stranke Levica in eden glavnih protestnikov v času "barvaste revolucije", ki je pomagala strmoglaviti vlado VMRO–DPMNE Nikole Gruevskega. Kot poudarja profesor Apasiev, gre pri samem sklepanju dogovora in izvedbi referenduma v prvi vrsti za kršitev makedonske ustave. V skladu z njenim 119. členom ima mandat za sklepanje oz. podpis mednarodnih dogovorov, ki posegajo v ustavno ureditev države, zgolj predsednik republike, nikakor pa ne minister za zunanje zadeve. Prav tako makedonska ustava ne pozna posvetovalnega referenduma za vprašanje vstopa v mednarodne organizacije, kot je EU. Ustava predvideva, da bi moral biti tak referendum za vlado zavezujoč, pri čemer bi moralo biti vprašanje eksplicitno, nedvoumno in jasno.

 

Obstoječe referendumsko vprašanje bi moralo biti torej razdeljeno v tri samostojne sklope:

 

Ali ste za vstop Republike Makedonije v EU?

Ali ste za vstop Republike Makedonije v zvezo NATO?

Ali podpirate dogovor med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?

 

Izvedba posvetovalnega referenduma je v Republiki Makedoniji urejena z zakonom. Posvetovalni je lahko zgolj predhodni referendum, s katerim bi vlada preverila mnenje državljanov glede nekega zakona, ki ga želi sprejeti. Zakon o ratifikaciji sporazuma z Grčijo pa je makedonska vlada po skrajšanem postopku in brez možnosti razprave v parlamentu in vlaganja amandmajev s strani opozicije že sprejela. Kako zelo močan je pritisk politike na pravno stroko in neodvisnost sodstva, po oceni profesorja Apasijeva najbolje kaže molk ustavnega sodišča, ki bi moralo na pobudo stranke Levica odločiti o (proti)ustavnosti referenduma.

 

 

Sporni dogovor Nikole in Nikosa

 

Dogovor o spremembi imena, ki sta ga na grški obali Prespanskega jezera podpisala zunanja ministra Makedonije in Grčije, Nikola Dimitrov in Nikos Kocjas, po besedah profesorja Apasijeva ni dogovor, ampak absolutna kapitulacija Makedonije. Grčija namreč z dogovorom ne izgubi ničesar. Makedonija izgubi vse. Dogovor je bil sprejet na podlagi skrivnih pogajanj, tako da o vsebini in poteku pogajanj niso bili seznanjeni ne predstavniki opozicijske VMRO-DPMNE, sicer največje makedonske stranke v državi, ne zainteresirana javnost.

 

 

Pristna ali navidezna idila prijateljstva? Zoran Zaev (levo) in Aleksis Cipras.

 

 

Kako zelo poniževalen je ta dogovor za Makedonijo govori že sama preambula dogovora, v kateri je zapisano, da dogovor sklepata Helenska republika in (neimenovana) druga stran, ki je bila v Združene narode (OZN) leta 1993 sprejeta z resolucijo 47/225. Z dogovorom je določeno, da bo morala Makedonija spremeniti svojo ustavo, iz katere bo potrebno izbrisati sleherno omembo makedonskega naroda, države in zgodovinskih dejstev, ki so pripeljala do oblikovanja makedonske države. O obsegu sprememb ustave in revidiranju zgodovine, ki zajema tudi spremembe učnega gradiva, bo v skladu z dogovorom odločala skupna komisija, ki naj bi se že sestala. Člani komisije na makedonski strani javnosti niso znani.

 

Nadalje bo izbrisan člen, ki govori o negovanju odnosov makedonske države z makedonsko manjšino v sosednjih državah in po svetu. Čeprav je bistveni del referendumskega vprašanja sprejetje dogovora med Makedonijo in Grčijo, nihče ne ve, kako obsežne bodo morale biti spremembe ustave na podlagi dogovora. Vladna stran kategorično zavrača in se izogiba debati o ustavnih spremembah. Predsednik vlade Zoran Zaev je na enem od shodov celo izjavil, da o obsegu sprememb ustave ne nameravajo seznaniti javnosti, češ da je ne bi želeli po nepotrebnem vznemirjati v predreferendumskem obdobju. Kar je jasno, je to, da bo morala o končni obliki ustave Republike Severne Makedonije soglasje dati grška stran.

 

Celotna kampanja predsednika vlade Zaeva sloni na zaupanju volivcev, da je z dogovorom dosegel priznanje identitete makedonskega naroda in makedonskega jezika, kar pa vztrajno zanika grška stran, ki trdi, da tega v dogovoru nikoli niso priznali. Še več. Oglasili so se predstavniki bolgarske vlade, ki Zoranu Zaevu očitajo, da bo s takimi izjavami dosegel zgolj to, da bo Bolgarija tista, ki bo kljub dogovoru z Grčijo blokirala vstop Makedonije V EU in NATO. Po trditvah predstavnikov bolgarske vlade gre pri omenjanju makedonskega naroda in makedonskega jezika za kršitev dobrososedskega sporazuma med dvema državama, ki ga je prav tako pred dobrim letom podpisal Zoran Zaev in v katerem priznava, da je Makedonija del skupne bolgarsko-makedonske zgodovine.

 

Sicer pa je premier Zaev največ nezaupanja deležen s strani Makedoncev. Ravno on je bil namreč tisti, ki je pred dvema letoma na predvolilnih soočenjih javno izjavljal ter prisegal na življenja svojih bližnjih sorodnikov, da ne bo nikdar predlagal spremembe imena države in ustave ...

 

 

Zakaj dogovor, če pa že obstaja?

 

Da bi dodatno razumeli revolt večine predstavnikov makedonskega naroda, ki jih danes zaradi nasprotovanja dogovoru označujejo celo za nacionaliste, je potrebno pogledati v leto 1995. Tega leta sta Makedonija in Grčija pod okriljem Združenih narodov podpisali meddržavni dogovor, s katerim je Makedonija pristala, da bo v mednarodnih odnosih do končnega dogovora z Grčijo uporablja začasno ime Bivša Jugoslovanska Republika Makedonija (Former Yugoslav Republic of Macedonia, FYRM). Zanimivo je, da je tudi takrat v Makedoniji vladala post-komunistična stranka SDSM.

 

V zameno se je Grčija zavezala, da pod tem imenom ne bo blokirala Makedonije v primeru njene včlanitve v EU in NATO. To zavezo je Grčija prekršila leta 2008 na zasedanju vrha zveze NATO, ko je z vetom blokirala vstop Makedonije v to zvezo. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi "provokacijami" tedanje makedonske vlade VMRO-DPMNE, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča (Aleksander Veliki) in drugimi potezami, ki naj bi predstavljale iredentizem, kršila dogovor. Zaradi blokade in kršitve dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču (ICJ)v Haagu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji, pri čemer je zavrnilo sleherno grško obtožbo o iredentizmu ter prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.

 

Makedonijo je pod njenim ustavnim imenom priznalo že več kot 140 držav, med njimi tudi ZDA, Rusija in Kitajska. Čeprav je Makedonija upravičeno pričakovala, da bo Grčija s kršitvijo prenehala, je le-ta nadaljnjih sedem let nemoteno preprečevala pričetek pristopnih pogajanj Makedonije tako z EU kot tudi z zvezo NATO. Grčiji je partnerjem v obeh organizacijah celo uspelo vsiliti svoje stališče, da mora Makedonija pred vstopom v evroatlantske integracije najprej rešiti spor, ki ga ima z Grčijo, s čemer je dobila absolutno premoč v pogajanjih z Makedonijo. Makedonija se kljub pritiskom in čedalje bolj ekstremističnim zahtevam Grčije ni uklonila vse do letošnjega poletja, ko je vlada SDSM Zorana Zaeva podpisala dogovor, s katerim je po besedah grškega zunanjega ministra Kocjasa Grčija "dobila še več, kot je zahtevala".

 

 

Dvoličnost slovenske politike ...

 

V primeru spora med Makedonijo in Grčijo je potrebno opozoriti tudi na dvoličnost in nekonsistentnost slovenske zunanje politike, še posebej v času vlade Mira Cerarja. Ko je govora o kršitvi dogovora med Makedonijo in Grčijo s strani slednje, slovenska politika nikdar ni zavzela stališča, da morajo članice unije spoštovati mednarodno pravo in sodbe sodišč, ampak je vedno v ospredje postavljala (grško) stališče EU in potrebo po dogovoru med dvema državama ne glede na sodbo meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in ne glede na bistveno močnejši pogajalski položaj Grčije.

 

Danes pa, ko je Slovenja soočena s kršitvijo in ignoriranjem arbitražne sodbe s strani Hrvaške, pa od te iste EU pričakuje solidarnost v obsodbi dejanj Hrvaške ter podporo pri uveljavitvi sodbe, pri čemer kategorično zavrača nadaljnje pogovore s hrvaško stranjo. Da bo stvar še bizarnejša, je slovensko zunanje ministrstvo v prvem odzivu na sprejetje dogovora med Makedonijo in Grčijo na svoji spletni strani zapisalo, da pozdravlja Republiko Severno Makedonijo.

 

 

Na svetovnem spletu se že pojavlja "nova država", Severna Makedonija.

 

 

... in dvoličnost predstavnikov Evropske Unije

 

Čeprav je stranka SDSM Zorana Zaeva leta 2017 na oblast prišla na podlagi očitkov o korupciji zoper bivšo vlado VMRO-DPMNE in DUI, ji je po besedah profesorja Apasieva uspelo v dobrem letu vladanja po številu škandalov, preseči celo enajstletno vladavino Nikole Gruevskega.

 

Korupcija, nepotizem, kršenje človekovih pravic, omejevanje svobode govora in povečanje kriminalitete so žalostna podoba današnje Makedonije. Na javnih razpisih milijonske posle predvidoma dobivajo podjetja, ki so v lasti predstavnikov vlade ali njihovih bližnjih sorodnikov oz. prijateljev, v javni upravi se zaposluje izključno po sorodstvenih vezeh, večina medijev služi interesom vladne politike, političnim nasprotnikom se sodi na podlagi nezakonito pridobljenih prisluhov, protestnikom pa celo zaradi domnevnega terorizma. Hkrati se država enormno zadolžuje, življenjski standard državljanov je čedalje slabši in daleč od obljubljenega pred volitvami.

 

Tako je na enem od javnih razpisov za spodbujanje inovacij več deset tisoč evrov prejelo podjetje, ki je blizu predstavnikom vlade in je prijavilo projekt reinkarnacije (!). Denarne spodbude so prejela podjetja, katerih lastniki so tudi lastniki raznih medijskih hiš. Še več, dovoljenje za izdelavo in izdajo vozniških dovoljenj v glavnem mestu je prejelo podjetje, ki je do takrat obstajalo zgolj nekaj tednov. Župana, člana vladajoče stranke, so posneli, ko je grozil svojim podrejenim s tem, da jim prisluškuje. Hčerko načelnika policije so ujeli na dopustovanju v Grčiji s prijateljicami v novem službenem terenskem vozilu ob spremstvu osebnega stražarja. Hčerka ministra za zunanje zadeve je prejela državno štipendijo v višini 40.000 evrov za študij v tujini, čeprav tam že prebiva …

 

Vrh ledene gore pa predstavlja oprostilna sodba predsednika vlade Zorana Zaeva, ki so ga organi pregona z uporabo prikritih metod in sredstev posneli, ko je še kot župan mesta Strumica od podjetnika zahteval podkupnino v višini 200.000 evrov za sklenitev posla. Skupno vsem primerom je to, da v nobenem ni prišlo do nikakršnega epiloga.

 

Lahko bi rekli, da Makedonija drvi v kaos, pri čemer pa zahodnih predstavnikov to očitno ne moti, vse dokler bo ta kaos nadzorovan s tem, da bo makedonska vlada izvedla glavni projekt - preimenovanje države. Temu v prid govorijo tudi nedavni obiski visokih predstavnikov EU, ZDA in NATO, ki vsi povprek v duhu predreferendumske kampanije hvalijo uspešnost in napredek vlade gospoda Zaeva. Ne moti jih niti javni poziv predsednika vlade podjetnikom, da naj z denarjem motivirajo volivce, da se bodo udeležili referenduma, čeprav gre v skladu z makedonsko zakonodajo za kaznivo dejanje, pregonljivo po uradni dolžnosti.

 

 

***

 

Makedonija je z zavezujočim referendum o neodvisnosti in implementacijo pravice do samoopredelitve leta 1991 postavila temelje makedonske države. Z letošnjim protiustavnim posvetovalnim referendumom se temu lahko odpove. Dejstvo je, da je dogovor za večino Makedoncev nesprejemljiv. Edino orožje, ki preostane Makedoncem za zaščito pravice do samoopredelitve, je torej bojkot.

 

Morebitna ustanovitev nove države z imenom Severna Makedonija bi pomenila oblikovanje najmlajše države in najmlajšega naroda na Balkanu. Identiteto naroda namreč oblikuje ime države in ne dogovor. Najboljši primer je Kosovo. Čeprav je večinsko prebivalstvo albansko, uradno govorimo o Kosovarjih. In jutri bomo govorili o njihovih sosedih, Severnomakedoncih, narodu brez zgodovine in brez pravice do samoopredelitve. To jim bodo v skladu z dogovorom omejili Grki. Brez njihovega soglasja namreč ni ne dogovora ne vstopa v EU!

 

 

Andrej Dočinski je predstavnik civilnodružbene Iniciative slovensko-makedonskega prijateljstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
10
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
28
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
14
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.941
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.723
04/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 2.148
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.745
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.514
07/
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
Bine Kordež
Ogledov: 544
08/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 646
09/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.560
10/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.140