Razkrivamo

Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo

30. septembra bo v Makedoniji posvetovalni referendum. Vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejemanjem sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?" V prevodu pa to s strani vlade zmanipulirano vprašanje pomeni sledeče: "Ali naj Makedonija spremeni ime, da se bo morda končala skoraj tri desetletja trajajoča grška blokada na poti v Evropsko unijo in zvezo NATO?" Dilema ni majhna in napetosti v tej nekoč najjužnejši jugoslovanski republiki naraščajo. V kampanjo se vmešavajo tudi predstavniki Evropske unije, zveze NATO in še kdo. Gre za zgodovinski referendum, je med obiskom Skopja 8. septembra poudarila nemška kanclerka Angela Merkel

18.09.2018 22:45
Piše: Andrej Dočinski
Ključne besede:   Makedonija   Grčija   spor   ime   referendum   Zoran Zaev   Dimitar Apasijev   Nikola Gruevski   korupcija   zloraba oblasti   EU   NATO   Johannes Hahnn   Samuel Žbogar

Foto: Flickr / Marjan Lazarevski

Makedonijo je pod njenim ustavnim imenom priznalo že več kot 140 držav, med njimi tudi ZDA, Rusija in Kitajska.

Kar je v makedonski prestolnici Skopje povedala Angela Merkel, dejansko drži. Tridesetega septembra bodo državljani Makedonije odšli na referendum, s katerim se pod izrazitim pritiskom Evropske komisije, ameriške administracije in domače (omahljive) vlade odpovedujejo suverenosti ter pravici do samoopredelitve kot temeljni človekovi pravici. S sprejetjem dogovora bodo termini "Makedonci", "Makedonija", "makedonsko" v samostojni obliki prepovedani ter izbrisani iz ustave. Spoštovanje dogovora bo nadzirala Grčija. Prav tako bo Grčija tista, ki bo imela zadnjo besedo pri vstopu Makedonije v EU in NATO. Dogovor namreč predvideva, da se mora Makedonija najprej (samo)preimenovati ter izpolniti vse obveznosti iz dogovora, šele nato bo grški parlament odločal o vstopu Makedonije v ti dve zvezi.

 

Grčija se ni z ničemer zavezala, da bo dogovor spoštovala.

 

 

Vlada s populizmom in represijo nad kritike

 

Trenutno v Makedoniji poteka predreferendumska propagandna vojna, bolje rečeno masaker. Na eni strani je vlada Zorana Zaeva, ki kampanijo financira s sredstvi iz državnega proračuna in ima 100 % nadzor nad medijskim prostorom. Na drugi strani je neformalno združenje državljanov, ki se je organiziralo preko socialnih omrežij pod sloganom #bojkotiram (referendum). Ti državljani ne verjamejo v pošteno izvedbo referenduma. Vlada je med drugim pred kratkim spremenila tudi volilno zakonodajo, s katero je močno omejila nadzor nad izvedbo volitev in referendumov. Za uspešnost referenduma je po makedonski zakonodaji potrebna vsaj 50 % (+1) udeležba vseh volilnih upravičencev. Edino, kar protestnikom zagotavlja (ne)uspeh referenduma, je tako bojkot referenduma.

 

Kako zelo pristranska in zavajujoča je vladna kampanija, pove dejstvo, da v makedonskih medijih ne morete zaslediti niti ene reklame oz. propagandnega spota PROTI referendumu. V medijih, tako tiskanih kot tudi elektronskih, državljane dobesedno bombardirajo s slogani ZA referendum. Prednjačijo izjave zahodnih politikov in veleposlanikov o pomembnosti (pravilnega) glasovanja ter o čudoviti prihodnosti, ki da čaka državljane po sprejetju dogovora.

 

Ne manjkajo pa niti njihove grožnje. Johannes Hahn – evrokomisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja – je tako pred kratkim izjavil, da Makedonijo v primeru neuspešnega referenduma čaka mednarodna izolacija. Samuel Žbogar, bivši slovenski zunanji minister in sedanji vodja delegacije EU v Makedoniji, pa v primeru neuspešnega referenduma svari pred razpadom države in nezadovoljstvom Albancev, ki lahko eskalira v spopade.

 

Vsi skupaj v javnosti tako izvajajo pritisk na volivce, predvsem pa ustvarjajo iluzijo, da je za Makedonijo izvedba uspešnega referenduma zgolj še formalnost za vstop v Unijo. Dejstva pa so drugačna: Makedonija s strani Evropske komisije sploh še ni prejela (!) uradnega vabila za pričetek pogajanj. Po besedah slovenskega predsednika Boruta Pahorja na nedavnem 13. Blejskem strateškem forumu, pa se včlanitev Makedonije v EU kljub preimenovanju lahko v najboljšem primeru zgodi šele po letu 2030.

 

Skrajnost oz. bizarnost referendumske kampanije najbolje predstavljata dva slogana, ki ju v javnosti propagira vlada Zorana Zaeva. Prvi govori o tem, da bodo imeli državljani Makedonije z vstopom v EU dostop do brezplačnega zdravstva v državah EU, drugi pa o tem, da bodo z vstopom v EU njihovi otroci dobili kvalitetnejša cepiva.

 

 

Makedonski referendum je na trhlih pravnih nogah.

 

 

Da bi zagotovila zmago na referendumu, je vlada aktivirala celoten državni aparat, vključujoč policijo ter "neodvisno" sodstvo in tožilstvo. Policija dosledno spremlja družbena omrežja in izvaja "informativne razgovore" z drugače mislečimi, specialno javno tožilstvo, ki ga vodi osebna prijateljica predsednika vlade, pa je pospešilo vlaganje obtožnic zoper vidne člane opozicijske VMRO–DPMNE zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v obdobju prejšnje vlade. Čeprav je bila VMRO-DPMNE v tem času v vladni koaliciji z albansko stranko DUI, so obtožnice vložene zgolj zoper predstavnike makedonske stranke. DUI, ki je tudi v tem mandatu vladna stranka, ima očitno pred obtožbami imuniteto.

 

Hkrati se je v predreferendumskem obdobju pričelo tudi sojenje 33 protestnikom, ki so 27. aprila 2017 po večdnevnih protestih vdrli v parlament. Sodijo jim pod obtožnico terorističnega delovanja. V vseh primerih na prvi stopnji sodi ista sodnica, ki je prav tako znana po tem, da je blizu vladni SDSM. Naroki dnevno trajajo tudi po 14 ur neprekinjeno, samo da bi bili procesi čim prej zaključeni in obsodbe (kazni) izrečene še pred izvedbo referenduma.

 

 

Lažni referendum o vstopu v EU in NATO

 

Eden vidnejših podpornikov gibanja #bojkotiram in borec proti spremembi imena Makedonije je Dimitar Apasijev, profesor prava na Pravni fakulteti Goce Delčev v mestu Štip. Gospod Apasijev je sicer tudi predsednik stranke Levica in eden glavnih protestnikov v času "barvaste revolucije", ki je pomagala strmoglaviti vlado VMRO–DPMNE Nikole Gruevskega. Kot poudarja profesor Apasiev, gre pri samem sklepanju dogovora in izvedbi referenduma v prvi vrsti za kršitev makedonske ustave. V skladu z njenim 119. členom ima mandat za sklepanje oz. podpis mednarodnih dogovorov, ki posegajo v ustavno ureditev države, zgolj predsednik republike, nikakor pa ne minister za zunanje zadeve. Prav tako makedonska ustava ne pozna posvetovalnega referenduma za vprašanje vstopa v mednarodne organizacije, kot je EU. Ustava predvideva, da bi moral biti tak referendum za vlado zavezujoč, pri čemer bi moralo biti vprašanje eksplicitno, nedvoumno in jasno.

 

Obstoječe referendumsko vprašanje bi moralo biti torej razdeljeno v tri samostojne sklope:

 

Ali ste za vstop Republike Makedonije v EU?

Ali ste za vstop Republike Makedonije v zvezo NATO?

Ali podpirate dogovor med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?

 

Izvedba posvetovalnega referenduma je v Republiki Makedoniji urejena z zakonom. Posvetovalni je lahko zgolj predhodni referendum, s katerim bi vlada preverila mnenje državljanov glede nekega zakona, ki ga želi sprejeti. Zakon o ratifikaciji sporazuma z Grčijo pa je makedonska vlada po skrajšanem postopku in brez možnosti razprave v parlamentu in vlaganja amandmajev s strani opozicije že sprejela. Kako zelo močan je pritisk politike na pravno stroko in neodvisnost sodstva, po oceni profesorja Apasijeva najbolje kaže molk ustavnega sodišča, ki bi moralo na pobudo stranke Levica odločiti o (proti)ustavnosti referenduma.

 

 

Sporni dogovor Nikole in Nikosa

 

Dogovor o spremembi imena, ki sta ga na grški obali Prespanskega jezera podpisala zunanja ministra Makedonije in Grčije, Nikola Dimitrov in Nikos Kocjas, po besedah profesorja Apasijeva ni dogovor, ampak absolutna kapitulacija Makedonije. Grčija namreč z dogovorom ne izgubi ničesar. Makedonija izgubi vse. Dogovor je bil sprejet na podlagi skrivnih pogajanj, tako da o vsebini in poteku pogajanj niso bili seznanjeni ne predstavniki opozicijske VMRO-DPMNE, sicer največje makedonske stranke v državi, ne zainteresirana javnost.

 

 

Pristna ali navidezna idila prijateljstva? Zoran Zaev (levo) in Aleksis Cipras.

 

 

Kako zelo poniževalen je ta dogovor za Makedonijo govori že sama preambula dogovora, v kateri je zapisano, da dogovor sklepata Helenska republika in (neimenovana) druga stran, ki je bila v Združene narode (OZN) leta 1993 sprejeta z resolucijo 47/225. Z dogovorom je določeno, da bo morala Makedonija spremeniti svojo ustavo, iz katere bo potrebno izbrisati sleherno omembo makedonskega naroda, države in zgodovinskih dejstev, ki so pripeljala do oblikovanja makedonske države. O obsegu sprememb ustave in revidiranju zgodovine, ki zajema tudi spremembe učnega gradiva, bo v skladu z dogovorom odločala skupna komisija, ki naj bi se že sestala. Člani komisije na makedonski strani javnosti niso znani.

 

Nadalje bo izbrisan člen, ki govori o negovanju odnosov makedonske države z makedonsko manjšino v sosednjih državah in po svetu. Čeprav je bistveni del referendumskega vprašanja sprejetje dogovora med Makedonijo in Grčijo, nihče ne ve, kako obsežne bodo morale biti spremembe ustave na podlagi dogovora. Vladna stran kategorično zavrača in se izogiba debati o ustavnih spremembah. Predsednik vlade Zoran Zaev je na enem od shodov celo izjavil, da o obsegu sprememb ustave ne nameravajo seznaniti javnosti, češ da je ne bi želeli po nepotrebnem vznemirjati v predreferendumskem obdobju. Kar je jasno, je to, da bo morala o končni obliki ustave Republike Severne Makedonije soglasje dati grška stran.

 

Celotna kampanja predsednika vlade Zaeva sloni na zaupanju volivcev, da je z dogovorom dosegel priznanje identitete makedonskega naroda in makedonskega jezika, kar pa vztrajno zanika grška stran, ki trdi, da tega v dogovoru nikoli niso priznali. Še več. Oglasili so se predstavniki bolgarske vlade, ki Zoranu Zaevu očitajo, da bo s takimi izjavami dosegel zgolj to, da bo Bolgarija tista, ki bo kljub dogovoru z Grčijo blokirala vstop Makedonije V EU in NATO. Po trditvah predstavnikov bolgarske vlade gre pri omenjanju makedonskega naroda in makedonskega jezika za kršitev dobrososedskega sporazuma med dvema državama, ki ga je prav tako pred dobrim letom podpisal Zoran Zaev in v katerem priznava, da je Makedonija del skupne bolgarsko-makedonske zgodovine.

 

Sicer pa je premier Zaev največ nezaupanja deležen s strani Makedoncev. Ravno on je bil namreč tisti, ki je pred dvema letoma na predvolilnih soočenjih javno izjavljal ter prisegal na življenja svojih bližnjih sorodnikov, da ne bo nikdar predlagal spremembe imena države in ustave ...

 

 

Zakaj dogovor, če pa že obstaja?

 

Da bi dodatno razumeli revolt večine predstavnikov makedonskega naroda, ki jih danes zaradi nasprotovanja dogovoru označujejo celo za nacionaliste, je potrebno pogledati v leto 1995. Tega leta sta Makedonija in Grčija pod okriljem Združenih narodov podpisali meddržavni dogovor, s katerim je Makedonija pristala, da bo v mednarodnih odnosih do končnega dogovora z Grčijo uporablja začasno ime Bivša Jugoslovanska Republika Makedonija (Former Yugoslav Republic of Macedonia, FYRM). Zanimivo je, da je tudi takrat v Makedoniji vladala post-komunistična stranka SDSM.

 

V zameno se je Grčija zavezala, da pod tem imenom ne bo blokirala Makedonije v primeru njene včlanitve v EU in NATO. To zavezo je Grčija prekršila leta 2008 na zasedanju vrha zveze NATO, ko je z vetom blokirala vstop Makedonije v to zvezo. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi "provokacijami" tedanje makedonske vlade VMRO-DPMNE, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča (Aleksander Veliki) in drugimi potezami, ki naj bi predstavljale iredentizem, kršila dogovor. Zaradi blokade in kršitve dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču (ICJ)v Haagu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji, pri čemer je zavrnilo sleherno grško obtožbo o iredentizmu ter prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.

 

Makedonijo je pod njenim ustavnim imenom priznalo že več kot 140 držav, med njimi tudi ZDA, Rusija in Kitajska. Čeprav je Makedonija upravičeno pričakovala, da bo Grčija s kršitvijo prenehala, je le-ta nadaljnjih sedem let nemoteno preprečevala pričetek pristopnih pogajanj Makedonije tako z EU kot tudi z zvezo NATO. Grčiji je partnerjem v obeh organizacijah celo uspelo vsiliti svoje stališče, da mora Makedonija pred vstopom v evroatlantske integracije najprej rešiti spor, ki ga ima z Grčijo, s čemer je dobila absolutno premoč v pogajanjih z Makedonijo. Makedonija se kljub pritiskom in čedalje bolj ekstremističnim zahtevam Grčije ni uklonila vse do letošnjega poletja, ko je vlada SDSM Zorana Zaeva podpisala dogovor, s katerim je po besedah grškega zunanjega ministra Kocjasa Grčija "dobila še več, kot je zahtevala".

 

 

Dvoličnost slovenske politike ...

 

V primeru spora med Makedonijo in Grčijo je potrebno opozoriti tudi na dvoličnost in nekonsistentnost slovenske zunanje politike, še posebej v času vlade Mira Cerarja. Ko je govora o kršitvi dogovora med Makedonijo in Grčijo s strani slednje, slovenska politika nikdar ni zavzela stališča, da morajo članice unije spoštovati mednarodno pravo in sodbe sodišč, ampak je vedno v ospredje postavljala (grško) stališče EU in potrebo po dogovoru med dvema državama ne glede na sodbo meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in ne glede na bistveno močnejši pogajalski položaj Grčije.

 

Danes pa, ko je Slovenja soočena s kršitvijo in ignoriranjem arbitražne sodbe s strani Hrvaške, pa od te iste EU pričakuje solidarnost v obsodbi dejanj Hrvaške ter podporo pri uveljavitvi sodbe, pri čemer kategorično zavrača nadaljnje pogovore s hrvaško stranjo. Da bo stvar še bizarnejša, je slovensko zunanje ministrstvo v prvem odzivu na sprejetje dogovora med Makedonijo in Grčijo na svoji spletni strani zapisalo, da pozdravlja Republiko Severno Makedonijo.

 

 

Na svetovnem spletu se že pojavlja "nova država", Severna Makedonija.

 

 

... in dvoličnost predstavnikov Evropske Unije

 

Čeprav je stranka SDSM Zorana Zaeva leta 2017 na oblast prišla na podlagi očitkov o korupciji zoper bivšo vlado VMRO-DPMNE in DUI, ji je po besedah profesorja Apasieva uspelo v dobrem letu vladanja po številu škandalov, preseči celo enajstletno vladavino Nikole Gruevskega.

 

Korupcija, nepotizem, kršenje človekovih pravic, omejevanje svobode govora in povečanje kriminalitete so žalostna podoba današnje Makedonije. Na javnih razpisih milijonske posle predvidoma dobivajo podjetja, ki so v lasti predstavnikov vlade ali njihovih bližnjih sorodnikov oz. prijateljev, v javni upravi se zaposluje izključno po sorodstvenih vezeh, večina medijev služi interesom vladne politike, političnim nasprotnikom se sodi na podlagi nezakonito pridobljenih prisluhov, protestnikom pa celo zaradi domnevnega terorizma. Hkrati se država enormno zadolžuje, življenjski standard državljanov je čedalje slabši in daleč od obljubljenega pred volitvami.

 

Tako je na enem od javnih razpisov za spodbujanje inovacij več deset tisoč evrov prejelo podjetje, ki je blizu predstavnikom vlade in je prijavilo projekt reinkarnacije (!). Denarne spodbude so prejela podjetja, katerih lastniki so tudi lastniki raznih medijskih hiš. Še več, dovoljenje za izdelavo in izdajo vozniških dovoljenj v glavnem mestu je prejelo podjetje, ki je do takrat obstajalo zgolj nekaj tednov. Župana, člana vladajoče stranke, so posneli, ko je grozil svojim podrejenim s tem, da jim prisluškuje. Hčerko načelnika policije so ujeli na dopustovanju v Grčiji s prijateljicami v novem službenem terenskem vozilu ob spremstvu osebnega stražarja. Hčerka ministra za zunanje zadeve je prejela državno štipendijo v višini 40.000 evrov za študij v tujini, čeprav tam že prebiva …

 

Vrh ledene gore pa predstavlja oprostilna sodba predsednika vlade Zorana Zaeva, ki so ga organi pregona z uporabo prikritih metod in sredstev posneli, ko je še kot župan mesta Strumica od podjetnika zahteval podkupnino v višini 200.000 evrov za sklenitev posla. Skupno vsem primerom je to, da v nobenem ni prišlo do nikakršnega epiloga.

 

Lahko bi rekli, da Makedonija drvi v kaos, pri čemer pa zahodnih predstavnikov to očitno ne moti, vse dokler bo ta kaos nadzorovan s tem, da bo makedonska vlada izvedla glavni projekt - preimenovanje države. Temu v prid govorijo tudi nedavni obiski visokih predstavnikov EU, ZDA in NATO, ki vsi povprek v duhu predreferendumske kampanije hvalijo uspešnost in napredek vlade gospoda Zaeva. Ne moti jih niti javni poziv predsednika vlade podjetnikom, da naj z denarjem motivirajo volivce, da se bodo udeležili referenduma, čeprav gre v skladu z makedonsko zakonodajo za kaznivo dejanje, pregonljivo po uradni dolžnosti.

 

 

***

 

Makedonija je z zavezujočim referendum o neodvisnosti in implementacijo pravice do samoopredelitve leta 1991 postavila temelje makedonske države. Z letošnjim protiustavnim posvetovalnim referendumom se temu lahko odpove. Dejstvo je, da je dogovor za večino Makedoncev nesprejemljiv. Edino orožje, ki preostane Makedoncem za zaščito pravice do samoopredelitve, je torej bojkot.

 

Morebitna ustanovitev nove države z imenom Severna Makedonija bi pomenila oblikovanje najmlajše države in najmlajšega naroda na Balkanu. Identiteto naroda namreč oblikuje ime države in ne dogovor. Najboljši primer je Kosovo. Čeprav je večinsko prebivalstvo albansko, uradno govorimo o Kosovarjih. In jutri bomo govorili o njihovih sosedih, Severnomakedoncih, narodu brez zgodovine in brez pravice do samoopredelitve. To jim bodo v skladu z dogovorom omejili Grki. Brez njihovega soglasja namreč ni ne dogovora ne vstopa v EU!

 

 

Andrej Dočinski je predstavnik civilnodružbene Iniciative slovensko-makedonskega prijateljstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.644
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.454
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.238
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.121
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.317
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.149
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.945
08/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.101
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.251
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 889