Razkrivamo

Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo

30. septembra bo v Makedoniji posvetovalni referendum. Vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejemanjem sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?" V prevodu pa to s strani vlade zmanipulirano vprašanje pomeni sledeče: "Ali naj Makedonija spremeni ime, da se bo morda končala skoraj tri desetletja trajajoča grška blokada na poti v Evropsko unijo in zvezo NATO?" Dilema ni majhna in napetosti v tej nekoč najjužnejši jugoslovanski republiki naraščajo. V kampanjo se vmešavajo tudi predstavniki Evropske unije, zveze NATO in še kdo. Gre za zgodovinski referendum, je med obiskom Skopja 8. septembra poudarila nemška kanclerka Angela Merkel

18.09.2018 22:45
Piše: Andrej Dočinski
Ključne besede:   Makedonija   Grčija   spor   ime   referendum   Zoran Zaev   Dimitar Apasijev   Nikola Gruevski   korupcija   zloraba oblasti   EU   NATO   Johannes Hahnn   Samuel Žbogar

Foto: Flickr / Marjan Lazarevski

Makedonijo je pod njenim ustavnim imenom priznalo že več kot 140 držav, med njimi tudi ZDA, Rusija in Kitajska.

Kar je v makedonski prestolnici Skopje povedala Angela Merkel, dejansko drži. Tridesetega septembra bodo državljani Makedonije odšli na referendum, s katerim se pod izrazitim pritiskom Evropske komisije, ameriške administracije in domače (omahljive) vlade odpovedujejo suverenosti ter pravici do samoopredelitve kot temeljni človekovi pravici. S sprejetjem dogovora bodo termini "Makedonci", "Makedonija", "makedonsko" v samostojni obliki prepovedani ter izbrisani iz ustave. Spoštovanje dogovora bo nadzirala Grčija. Prav tako bo Grčija tista, ki bo imela zadnjo besedo pri vstopu Makedonije v EU in NATO. Dogovor namreč predvideva, da se mora Makedonija najprej (samo)preimenovati ter izpolniti vse obveznosti iz dogovora, šele nato bo grški parlament odločal o vstopu Makedonije v ti dve zvezi.

 

Grčija se ni z ničemer zavezala, da bo dogovor spoštovala.

 

 

Vlada s populizmom in represijo nad kritike

 

Trenutno v Makedoniji poteka predreferendumska propagandna vojna, bolje rečeno masaker. Na eni strani je vlada Zorana Zaeva, ki kampanijo financira s sredstvi iz državnega proračuna in ima 100 % nadzor nad medijskim prostorom. Na drugi strani je neformalno združenje državljanov, ki se je organiziralo preko socialnih omrežij pod sloganom #bojkotiram (referendum). Ti državljani ne verjamejo v pošteno izvedbo referenduma. Vlada je med drugim pred kratkim spremenila tudi volilno zakonodajo, s katero je močno omejila nadzor nad izvedbo volitev in referendumov. Za uspešnost referenduma je po makedonski zakonodaji potrebna vsaj 50 % (+1) udeležba vseh volilnih upravičencev. Edino, kar protestnikom zagotavlja (ne)uspeh referenduma, je tako bojkot referenduma.

 

Kako zelo pristranska in zavajujoča je vladna kampanija, pove dejstvo, da v makedonskih medijih ne morete zaslediti niti ene reklame oz. propagandnega spota PROTI referendumu. V medijih, tako tiskanih kot tudi elektronskih, državljane dobesedno bombardirajo s slogani ZA referendum. Prednjačijo izjave zahodnih politikov in veleposlanikov o pomembnosti (pravilnega) glasovanja ter o čudoviti prihodnosti, ki da čaka državljane po sprejetju dogovora.

 

Ne manjkajo pa niti njihove grožnje. Johannes Hahn – evrokomisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja – je tako pred kratkim izjavil, da Makedonijo v primeru neuspešnega referenduma čaka mednarodna izolacija. Samuel Žbogar, bivši slovenski zunanji minister in sedanji vodja delegacije EU v Makedoniji, pa v primeru neuspešnega referenduma svari pred razpadom države in nezadovoljstvom Albancev, ki lahko eskalira v spopade.

 

Vsi skupaj v javnosti tako izvajajo pritisk na volivce, predvsem pa ustvarjajo iluzijo, da je za Makedonijo izvedba uspešnega referenduma zgolj še formalnost za vstop v Unijo. Dejstva pa so drugačna: Makedonija s strani Evropske komisije sploh še ni prejela (!) uradnega vabila za pričetek pogajanj. Po besedah slovenskega predsednika Boruta Pahorja na nedavnem 13. Blejskem strateškem forumu, pa se včlanitev Makedonije v EU kljub preimenovanju lahko v najboljšem primeru zgodi šele po letu 2030.

 

Skrajnost oz. bizarnost referendumske kampanije najbolje predstavljata dva slogana, ki ju v javnosti propagira vlada Zorana Zaeva. Prvi govori o tem, da bodo imeli državljani Makedonije z vstopom v EU dostop do brezplačnega zdravstva v državah EU, drugi pa o tem, da bodo z vstopom v EU njihovi otroci dobili kvalitetnejša cepiva.

 

 

Makedonski referendum je na trhlih pravnih nogah.

 

 

Da bi zagotovila zmago na referendumu, je vlada aktivirala celoten državni aparat, vključujoč policijo ter "neodvisno" sodstvo in tožilstvo. Policija dosledno spremlja družbena omrežja in izvaja "informativne razgovore" z drugače mislečimi, specialno javno tožilstvo, ki ga vodi osebna prijateljica predsednika vlade, pa je pospešilo vlaganje obtožnic zoper vidne člane opozicijske VMRO–DPMNE zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v obdobju prejšnje vlade. Čeprav je bila VMRO-DPMNE v tem času v vladni koaliciji z albansko stranko DUI, so obtožnice vložene zgolj zoper predstavnike makedonske stranke. DUI, ki je tudi v tem mandatu vladna stranka, ima očitno pred obtožbami imuniteto.

 

Hkrati se je v predreferendumskem obdobju pričelo tudi sojenje 33 protestnikom, ki so 27. aprila 2017 po večdnevnih protestih vdrli v parlament. Sodijo jim pod obtožnico terorističnega delovanja. V vseh primerih na prvi stopnji sodi ista sodnica, ki je prav tako znana po tem, da je blizu vladni SDSM. Naroki dnevno trajajo tudi po 14 ur neprekinjeno, samo da bi bili procesi čim prej zaključeni in obsodbe (kazni) izrečene še pred izvedbo referenduma.

 

 

Lažni referendum o vstopu v EU in NATO

 

Eden vidnejših podpornikov gibanja #bojkotiram in borec proti spremembi imena Makedonije je Dimitar Apasijev, profesor prava na Pravni fakulteti Goce Delčev v mestu Štip. Gospod Apasijev je sicer tudi predsednik stranke Levica in eden glavnih protestnikov v času "barvaste revolucije", ki je pomagala strmoglaviti vlado VMRO–DPMNE Nikole Gruevskega. Kot poudarja profesor Apasiev, gre pri samem sklepanju dogovora in izvedbi referenduma v prvi vrsti za kršitev makedonske ustave. V skladu z njenim 119. členom ima mandat za sklepanje oz. podpis mednarodnih dogovorov, ki posegajo v ustavno ureditev države, zgolj predsednik republike, nikakor pa ne minister za zunanje zadeve. Prav tako makedonska ustava ne pozna posvetovalnega referenduma za vprašanje vstopa v mednarodne organizacije, kot je EU. Ustava predvideva, da bi moral biti tak referendum za vlado zavezujoč, pri čemer bi moralo biti vprašanje eksplicitno, nedvoumno in jasno.

 

Obstoječe referendumsko vprašanje bi moralo biti torej razdeljeno v tri samostojne sklope:

 

Ali ste za vstop Republike Makedonije v EU?

Ali ste za vstop Republike Makedonije v zvezo NATO?

Ali podpirate dogovor med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?

 

Izvedba posvetovalnega referenduma je v Republiki Makedoniji urejena z zakonom. Posvetovalni je lahko zgolj predhodni referendum, s katerim bi vlada preverila mnenje državljanov glede nekega zakona, ki ga želi sprejeti. Zakon o ratifikaciji sporazuma z Grčijo pa je makedonska vlada po skrajšanem postopku in brez možnosti razprave v parlamentu in vlaganja amandmajev s strani opozicije že sprejela. Kako zelo močan je pritisk politike na pravno stroko in neodvisnost sodstva, po oceni profesorja Apasijeva najbolje kaže molk ustavnega sodišča, ki bi moralo na pobudo stranke Levica odločiti o (proti)ustavnosti referenduma.

 

 

Sporni dogovor Nikole in Nikosa

 

Dogovor o spremembi imena, ki sta ga na grški obali Prespanskega jezera podpisala zunanja ministra Makedonije in Grčije, Nikola Dimitrov in Nikos Kocjas, po besedah profesorja Apasijeva ni dogovor, ampak absolutna kapitulacija Makedonije. Grčija namreč z dogovorom ne izgubi ničesar. Makedonija izgubi vse. Dogovor je bil sprejet na podlagi skrivnih pogajanj, tako da o vsebini in poteku pogajanj niso bili seznanjeni ne predstavniki opozicijske VMRO-DPMNE, sicer največje makedonske stranke v državi, ne zainteresirana javnost.

 

 

Pristna ali navidezna idila prijateljstva? Zoran Zaev (levo) in Aleksis Cipras.

 

 

Kako zelo poniževalen je ta dogovor za Makedonijo govori že sama preambula dogovora, v kateri je zapisano, da dogovor sklepata Helenska republika in (neimenovana) druga stran, ki je bila v Združene narode (OZN) leta 1993 sprejeta z resolucijo 47/225. Z dogovorom je določeno, da bo morala Makedonija spremeniti svojo ustavo, iz katere bo potrebno izbrisati sleherno omembo makedonskega naroda, države in zgodovinskih dejstev, ki so pripeljala do oblikovanja makedonske države. O obsegu sprememb ustave in revidiranju zgodovine, ki zajema tudi spremembe učnega gradiva, bo v skladu z dogovorom odločala skupna komisija, ki naj bi se že sestala. Člani komisije na makedonski strani javnosti niso znani.

 

Nadalje bo izbrisan člen, ki govori o negovanju odnosov makedonske države z makedonsko manjšino v sosednjih državah in po svetu. Čeprav je bistveni del referendumskega vprašanja sprejetje dogovora med Makedonijo in Grčijo, nihče ne ve, kako obsežne bodo morale biti spremembe ustave na podlagi dogovora. Vladna stran kategorično zavrača in se izogiba debati o ustavnih spremembah. Predsednik vlade Zoran Zaev je na enem od shodov celo izjavil, da o obsegu sprememb ustave ne nameravajo seznaniti javnosti, češ da je ne bi želeli po nepotrebnem vznemirjati v predreferendumskem obdobju. Kar je jasno, je to, da bo morala o končni obliki ustave Republike Severne Makedonije soglasje dati grška stran.

 

Celotna kampanja predsednika vlade Zaeva sloni na zaupanju volivcev, da je z dogovorom dosegel priznanje identitete makedonskega naroda in makedonskega jezika, kar pa vztrajno zanika grška stran, ki trdi, da tega v dogovoru nikoli niso priznali. Še več. Oglasili so se predstavniki bolgarske vlade, ki Zoranu Zaevu očitajo, da bo s takimi izjavami dosegel zgolj to, da bo Bolgarija tista, ki bo kljub dogovoru z Grčijo blokirala vstop Makedonije V EU in NATO. Po trditvah predstavnikov bolgarske vlade gre pri omenjanju makedonskega naroda in makedonskega jezika za kršitev dobrososedskega sporazuma med dvema državama, ki ga je prav tako pred dobrim letom podpisal Zoran Zaev in v katerem priznava, da je Makedonija del skupne bolgarsko-makedonske zgodovine.

 

Sicer pa je premier Zaev največ nezaupanja deležen s strani Makedoncev. Ravno on je bil namreč tisti, ki je pred dvema letoma na predvolilnih soočenjih javno izjavljal ter prisegal na življenja svojih bližnjih sorodnikov, da ne bo nikdar predlagal spremembe imena države in ustave ...

 

 

Zakaj dogovor, če pa že obstaja?

 

Da bi dodatno razumeli revolt večine predstavnikov makedonskega naroda, ki jih danes zaradi nasprotovanja dogovoru označujejo celo za nacionaliste, je potrebno pogledati v leto 1995. Tega leta sta Makedonija in Grčija pod okriljem Združenih narodov podpisali meddržavni dogovor, s katerim je Makedonija pristala, da bo v mednarodnih odnosih do končnega dogovora z Grčijo uporablja začasno ime Bivša Jugoslovanska Republika Makedonija (Former Yugoslav Republic of Macedonia, FYRM). Zanimivo je, da je tudi takrat v Makedoniji vladala post-komunistična stranka SDSM.

 

V zameno se je Grčija zavezala, da pod tem imenom ne bo blokirala Makedonije v primeru njene včlanitve v EU in NATO. To zavezo je Grčija prekršila leta 2008 na zasedanju vrha zveze NATO, ko je z vetom blokirala vstop Makedonije v to zvezo. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi "provokacijami" tedanje makedonske vlade VMRO-DPMNE, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča (Aleksander Veliki) in drugimi potezami, ki naj bi predstavljale iredentizem, kršila dogovor. Zaradi blokade in kršitve dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču (ICJ)v Haagu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji, pri čemer je zavrnilo sleherno grško obtožbo o iredentizmu ter prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.

 

Makedonijo je pod njenim ustavnim imenom priznalo že več kot 140 držav, med njimi tudi ZDA, Rusija in Kitajska. Čeprav je Makedonija upravičeno pričakovala, da bo Grčija s kršitvijo prenehala, je le-ta nadaljnjih sedem let nemoteno preprečevala pričetek pristopnih pogajanj Makedonije tako z EU kot tudi z zvezo NATO. Grčiji je partnerjem v obeh organizacijah celo uspelo vsiliti svoje stališče, da mora Makedonija pred vstopom v evroatlantske integracije najprej rešiti spor, ki ga ima z Grčijo, s čemer je dobila absolutno premoč v pogajanjih z Makedonijo. Makedonija se kljub pritiskom in čedalje bolj ekstremističnim zahtevam Grčije ni uklonila vse do letošnjega poletja, ko je vlada SDSM Zorana Zaeva podpisala dogovor, s katerim je po besedah grškega zunanjega ministra Kocjasa Grčija "dobila še več, kot je zahtevala".

 

 

Dvoličnost slovenske politike ...

 

V primeru spora med Makedonijo in Grčijo je potrebno opozoriti tudi na dvoličnost in nekonsistentnost slovenske zunanje politike, še posebej v času vlade Mira Cerarja. Ko je govora o kršitvi dogovora med Makedonijo in Grčijo s strani slednje, slovenska politika nikdar ni zavzela stališča, da morajo članice unije spoštovati mednarodno pravo in sodbe sodišč, ampak je vedno v ospredje postavljala (grško) stališče EU in potrebo po dogovoru med dvema državama ne glede na sodbo meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in ne glede na bistveno močnejši pogajalski položaj Grčije.

 

Danes pa, ko je Slovenja soočena s kršitvijo in ignoriranjem arbitražne sodbe s strani Hrvaške, pa od te iste EU pričakuje solidarnost v obsodbi dejanj Hrvaške ter podporo pri uveljavitvi sodbe, pri čemer kategorično zavrača nadaljnje pogovore s hrvaško stranjo. Da bo stvar še bizarnejša, je slovensko zunanje ministrstvo v prvem odzivu na sprejetje dogovora med Makedonijo in Grčijo na svoji spletni strani zapisalo, da pozdravlja Republiko Severno Makedonijo.

 

 

Na svetovnem spletu se že pojavlja "nova država", Severna Makedonija.

 

 

... in dvoličnost predstavnikov Evropske Unije

 

Čeprav je stranka SDSM Zorana Zaeva leta 2017 na oblast prišla na podlagi očitkov o korupciji zoper bivšo vlado VMRO-DPMNE in DUI, ji je po besedah profesorja Apasieva uspelo v dobrem letu vladanja po številu škandalov, preseči celo enajstletno vladavino Nikole Gruevskega.

 

Korupcija, nepotizem, kršenje človekovih pravic, omejevanje svobode govora in povečanje kriminalitete so žalostna podoba današnje Makedonije. Na javnih razpisih milijonske posle predvidoma dobivajo podjetja, ki so v lasti predstavnikov vlade ali njihovih bližnjih sorodnikov oz. prijateljev, v javni upravi se zaposluje izključno po sorodstvenih vezeh, večina medijev služi interesom vladne politike, političnim nasprotnikom se sodi na podlagi nezakonito pridobljenih prisluhov, protestnikom pa celo zaradi domnevnega terorizma. Hkrati se država enormno zadolžuje, življenjski standard državljanov je čedalje slabši in daleč od obljubljenega pred volitvami.

 

Tako je na enem od javnih razpisov za spodbujanje inovacij več deset tisoč evrov prejelo podjetje, ki je blizu predstavnikom vlade in je prijavilo projekt reinkarnacije (!). Denarne spodbude so prejela podjetja, katerih lastniki so tudi lastniki raznih medijskih hiš. Še več, dovoljenje za izdelavo in izdajo vozniških dovoljenj v glavnem mestu je prejelo podjetje, ki je do takrat obstajalo zgolj nekaj tednov. Župana, člana vladajoče stranke, so posneli, ko je grozil svojim podrejenim s tem, da jim prisluškuje. Hčerko načelnika policije so ujeli na dopustovanju v Grčiji s prijateljicami v novem službenem terenskem vozilu ob spremstvu osebnega stražarja. Hčerka ministra za zunanje zadeve je prejela državno štipendijo v višini 40.000 evrov za študij v tujini, čeprav tam že prebiva …

 

Vrh ledene gore pa predstavlja oprostilna sodba predsednika vlade Zorana Zaeva, ki so ga organi pregona z uporabo prikritih metod in sredstev posneli, ko je še kot župan mesta Strumica od podjetnika zahteval podkupnino v višini 200.000 evrov za sklenitev posla. Skupno vsem primerom je to, da v nobenem ni prišlo do nikakršnega epiloga.

 

Lahko bi rekli, da Makedonija drvi v kaos, pri čemer pa zahodnih predstavnikov to očitno ne moti, vse dokler bo ta kaos nadzorovan s tem, da bo makedonska vlada izvedla glavni projekt - preimenovanje države. Temu v prid govorijo tudi nedavni obiski visokih predstavnikov EU, ZDA in NATO, ki vsi povprek v duhu predreferendumske kampanije hvalijo uspešnost in napredek vlade gospoda Zaeva. Ne moti jih niti javni poziv predsednika vlade podjetnikom, da naj z denarjem motivirajo volivce, da se bodo udeležili referenduma, čeprav gre v skladu z makedonsko zakonodajo za kaznivo dejanje, pregonljivo po uradni dolžnosti.

 

 

***

 

Makedonija je z zavezujočim referendum o neodvisnosti in implementacijo pravice do samoopredelitve leta 1991 postavila temelje makedonske države. Z letošnjim protiustavnim posvetovalnim referendumom se temu lahko odpove. Dejstvo je, da je dogovor za večino Makedoncev nesprejemljiv. Edino orožje, ki preostane Makedoncem za zaščito pravice do samoopredelitve, je torej bojkot.

 

Morebitna ustanovitev nove države z imenom Severna Makedonija bi pomenila oblikovanje najmlajše države in najmlajšega naroda na Balkanu. Identiteto naroda namreč oblikuje ime države in ne dogovor. Najboljši primer je Kosovo. Čeprav je večinsko prebivalstvo albansko, uradno govorimo o Kosovarjih. In jutri bomo govorili o njihovih sosedih, Severnomakedoncih, narodu brez zgodovine in brez pravice do samoopredelitve. To jim bodo v skladu z dogovorom omejili Grki. Brez njihovega soglasja namreč ni ne dogovora ne vstopa v EU!

 

 

Andrej Dočinski je predstavnik civilnodružbene Iniciative slovensko-makedonskega prijateljstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
1
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,898
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,428
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,773
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,318
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,258
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,298
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,025
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 762
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,405
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605