Kot je dejal zgodovinar Timothy Garton Ash v časniku The Guardian: "Do enega najbolj smešnih in absurdnih trenutkov v nedavni evropski zgodovini je prišlo leta 1991, ko je Jacques Poos prihitel v Slovenijo z namenom obvestiti Slovence, ki so se takrat skušali odcepiti od federativne republike Jugoslavije, da majhne države v Evropi nimajo prihodnosti." Poos je ob tem tudi oholo izjavil: "To je ura Evrope. To ni ura Američanov." Vsi vemo, da se je Evropa izkazala za nesposobno, na Hrvaškem se je začelo s prelivanjem krvi, vmešati so se morale ZDA in NATO.

Asselborn je primerjal zakonito in nadzorovano priseljevanje Italijanov v Luksemburg z nezakonito imigracijo v Italijo, ki jo skuša Salvini ustaviti. Po mojem mnenju je ignorantsko primerjati potrebo po delavcih v Luksemburgu v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s popolnim pomanjkanjem potrebe po priseljencih v Italiji in z njeno trenutno visoko brezposelnostjo mladih. Ob tem bi še dodal, da je Luksemburg zelo strogo nadziral priseljence. Mojemu prijatelju, Dancu po rodu, ki je konec sedemdesetih v Luksemburgu ustanovil podjetje, so dovolili bivati v Luksemburgu po zakonih Beneluksa. Vendar je njegova žena, Angležinja, lahko dobila dovoljenje šele po natančnem zdravniškem pregledu.

Besedni duel Salvinija in Asselborna kaže na stanje duha v Svetu ministrov Evropske unije.

V mnogih pogledih je bil Luksemburg vedno egoističen član zahodnega občestva. Moje mnenje jim ne bo všeč, toda dovolite mi, da predstavim nekaj dejstev:

Luksemburg je z veliko prednostjo najbogatejša država v Evropi; BDP po glavi je okoli 110.000 ameriških dolarjev, medtem ko znaša v najbogatejših državah zahodne Evrope od 40.000 do 60.000 dolarjev. Celo v Švici je samo 63.000 dolarjev. Brez dvoma so Luksemburgu pri tem pomagale tudi subvencije iz proračuna EU. 

S svojim 0,5 % deležem BDP je tudi najslabši vplačnik v zvezo NATO, standardni prispevek je 2 %. Seveda bi lahko rekli, da bi moral biti znesek za narod z nekaj več kot 550.000 prebivalci pravzaprav majhen, toda če bi bil pošten, bi preostanek v gotovini vplačal v NATO. Mimogrede, Slovenija je druga najslabša plačnica! Večina držav EU je zelo slabih vplačnic v NATO, z nekaj častnimi izjemami. Večina niha okoli 1,2 % BDP, zato ni težko razumeti frustracije Trumpove administracije. 

Poleg tega moramo pogledati EU proračun. Dolga leta je bil Luksemburg neto prejemnik iz skladov EU kljub temu, da je najbogatejši član. Šele v zadnjem času je postal majhen neto plačnik (vir).

Priče smo tudi čudni situaciji, o kateri so govorili v Evropskem parlamentu med razpravo o izogibanju davkom. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil finančni minister in nato predsednik vlade Luksemburga takrat, ko je bila luksemburška politika naklonjena neplačevanju davkov. Kot je v Evropskem parlamentu dejal nemški politik Peter Simon, je bilo Junckerjevo ime "povezano z državo, ki je obogatela z utajo davkov".

Mislim, da bi bilo za Assleborna in Junckerja zelo priporočljivo, da bi najprej tiho razmislila, preden povesta svoje mnenje. Lahko bi tudi razmislila o bolj velikodušnem prihodnjem prispevku glede na bogastvo njune majhne države.