Komentar

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

22.09.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   festival   triptih   Klaus Michael Grüber   Peter Stein   Peter Zadek   Erwin Piscator   Brecht   stilni interval   Anselm Kiefer   Theresa von Avila

Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe.

To, kar ravnokar berete, je moja zadnja izkušnja združevanja umetniških prizorov, ki sem jih gledal minuli teden v Beogradu. Ponovljivost nekaterih dogodkov je tako neznanska, da bi lahko sklepali, da stojimo pred eno in isto zgodovinsko osebo in ne pred množico različnih osebnosti. Ravno to je značilno za gledališče - množica. Moj montažni spoj je bolj paradigma, podobna tisti, ki naj bi jo predstavljali gledališki kustosi, ne pa umetniški selektorji velemest. Odločil sem se, da bom posvetil tem prizorom krivuljo današnjega komentarja.

 

 

Prvi poskus

 

V tem trenutku je na svetu kar nekaj posameznikov in posameznic, ki zavračajo klasično gledališko festivalizacijo na ta način, da povabijo v svoj predstavitveni prostor nabor izbranih prizorov. Pozor! Prizorov, ne predstav. Izbrane prizore postavijo ob bok drugim prizorom iz različnih virov. Ko so združeni, postanejo nabor planetarnih momentov. Tako gledališki kustos, in ne selektor, z nizanjem momentov vzpostavi gledališka ujemanja, ki trajajo tudi tri dni, dan in noč, brez prestanka. V njih je udeleženih več sto igralcev in več sto tistih, ki gledališke dogodke povezujejo in opremljajo. Tako se lahko različne kulturne in umetniške ravni pred našimi očmi in ušesi združijo. Takšna oblika je mogoča samo v velemestu. 

 

Vsako velemesto je prepolno kozmičnih artikulacij, zapolnjeno je z raznovrstnimi dogodkovnimi formulacijami. V njih se vrstijo vzporedni umetniški momenti različnih umetniških zvrsti in različnih avtorjev. Izbrani prizori, vizualizacije, video kadri, plesni gibi, radijski in zvočni udari ter računalniške animacije se ujemajo s hipotezo, da so bili enkrat zdavnaj v preteklosti pripravljeni na to, da bodo postali stilni interval velemesta. Naj še enkrat poudarim, da govorim o umetniških delih različnih avtorjev! Vsak od njih predstavlja avtonomno polje, svoj umetniški dinamizem. Z opazovanjem zmontiram prizore v triptihe, redko v diptihe. Montažno strukturo imenujem stilni interval. Njegovo sovpadanje je najbolj razvidno meni samemu, omogoča mi branje gledališča množic.

 

Če uredimo spojne protokole, dobimo zgodovinjenje posebne vrste. Raznorodnost se zmontira v stilni interval. Stvarnost, v kateri se odvija umetniška stvarnost, ni več tisto, kar je vidno, temveč točno tisto, kar komunicira med seboj. Umetnost pa navzven ne komunicira z ničemer. To je ta pomemben obrat. Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe. Vsaj tako jaz mislim.

 

 

Anselm Kiefer

 

 

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

 

Levi panel triptiha: združevanje prizorov nam pomaga razumeti zgodovinski čas. To se najbolje vidi v funkcijah nemškega političnega teatra, fantastičnega nemškega gledališča (Klaus Michael Grüber, Peter Stein, Peter Zadek). V njem vedno vidimo možne smeri razvoja političnega gledališkega upora, tako v institucijah kot v posamičnih predstavah. V predstavi Oliverja Frljića, ki jo je izvrstno uprizoril v berlinskem Gorki teatru z naslovom Gorki - Alternativa za Nemčijo?, igralci reagirajo na nacionalsocialistične, antropološke in lingvistične dokaze o neonacistični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Na prvi ravni performativne obsedenosti doživljamo zlo Nemčije, na drugi pa gledamo reagiranje ranljivih družbenih skupin, ki prek svoje telesnosti napadajo ekstermne nacionaliste, napadajo Alternativo za Nemčijo (AfD). Gledamo obredne prizore, ko demokratično proceduro izrabljajo za ponovno uveljavljanje absolutnega zla. Toliko pa že imamo zgodovinskega spomina, da se spomnimo, na kakšen način (legalen!) so vstopili nacionalsocialisti v demokratični sistem in kako so ga v sedmih letih transformirali v demonokracijo. Po spominu: "Če so levičarji in demokrati tako naivni, zakaj ne bi izkoristili njihovega sistema? Ko bomo vstopili vanj, ga bomo brez težav preuredili po naših potrebah." 

 

Prizori, ki jih gledamo v scenskem prostoru, želijo neposredno prevrednoti historično konstrukcijo Piscatorjevega predvojnega gledališča. Ko na odru ni več poezisa, temveč neposredna akcija, ni več Brechta, ni več političnega govora skozi politično poetično potujitveno dikcijo. Ravno Erwin Piscator zahteva neposredno akcijo. Vedno sem se zavedal, da je Piscatorjev teater ravno tako pomemben kot Brechtova epska drža. Avditorij, v katerem sedim, ohranja družbeno distanco. Natančno razume umetnike, ki za nas opravljajo obsesivno obrednost.

 

 

Drugi poskus

 

Na odru se v prizoru pojavi postavni mulat poznih let z izvrstno nemščino, predstavi nam svojo naporno profesionalno pot do tega, da so ga za stalno zaposlili v Gorki teatru. Predstavi nam, kako je v zadnjih desetletjih v nemškem gledališču preigraval redek repertoar, namenjen obarvanemu in kako mu je ravno Gorki teater omogočil vstop v varno igralsko življenje, kjer se je kar naenkrat znova znašel v predstavi, polni predstavnikov marginalnih skupin ter se moral na gledaliških vajah opredeljevati, kaj je zanj bolj travmatično: To, da je obarvan po očetu, ali to, da je imel po materi starega očeta, ki je zasedal pomembno mesto na nacistični hierarhiji?

 

Gledamo primer neposredne scenske informacije, ki je istočasno podvojena kritična poteza. Umetniško delo nas ne more informirati, saj v resnici ne vemo, ali je igralec, ki reprezentira mulata, resnično tak, kot se nam predstavlja. Umetnina je lahko informacija, ne pa komunikacija. Ta postopek imenujem doktrina sinhrone dogodkovnosti, točno ta omogoča stilni interval.

 

 

Anselm Kiefer, Les extases féminines

 

 

Sredinski panel triptiha: Pred menoj je umetnina Ženska ekstaza umetnika Anselma Kieferja, rojenega leta 1945. Umetniško delo, ki stoji pred menoj je nastalo leta 2015. Tehnika slike je kolaž, proizveden z lesorezom ter postopkom plastenja papirja. Slika je polna kolažnih intervencij, narisanih z ogljem.

 

Na tem mestu se moram v svojem komentarju v celoti zaustaviti. Če bi me kdo kjerkoli, kadarkoli vprašal, ali obstaja umetnik, ki me s svojim umetniškim bitjem in delovanjem dela umetniško izpopolnjenega in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških umetnosti, bi brez vsakega zadržka izstrelil: Obstaja, ime mu je Anselm Kiefer! O njem bi lahko napisal knjigo in nato še eno. Danes Kiefer živi in dela v Franciji.

 

Nadaljujem z opisom umetnine Ženska ekstaza: osrednji motiv slike je fantazmagorična arhitektura, ki prevladuje v središčni vertikali. Narisana arhitektura je monumentalno visoka, zašpičena modernistična gotska struktura. Gledamo jo skozi zasneženo gozdno pokrajino, polno smrek. Gledamo jo kot da smreke opravljajo nalogo gledališke, rahlo razprte zavese. Intonacija slike je črno bela. Smo v zasneženi pokrajini, v kateri se monumentalno dviguje arhitekturno delo moškega. Centralno pod arhitekturo je izrisano golo žensko telo, ki leži v snegu, z nogami in rokami iztegnjenimi v zrak. Pod telesom je izpisano ime Theresa von Avila, častne sestre rimokatoliškega reda karmeličank. 

 

Obrednost je zapolnjevanje praznot, okrevanje od religioznega učenja. Umetnost pa podobno kot religiozni človek radodarno daruje človeštvu svoje telo.

 

Desni panel triptiha: To, kako človek radodarno daruje svoje telo človeštvu, vidim v prizorih predstave Št. 43, Umazanija, talinskega gledališča Teater Št. 99. Devet performerjev, igralcev, plesalcev uprizarja svoje prizore v blatu. V finalu se izkaže, da je to človeško blato. V prizorih gledamo kopičenje obrednih gibov, razkazovanje ekspresivnih gibov, tresljajev, otresanja in spolnega praznjenja. Performerji vedno bolj rijejo po blatu, vedno globlje, prizori pa postajo vedno bolj svet vesele plemenske idolatrije. V njem je jasno izrisano moško nasilje nad žensko. Kljub temu se ženske akterke zgolj predajajo brutalni plesni radosti. Gledanje in oklepanje telesnega z etičnim imperativom je nenavadna univerzalna izkušnja: "Daj mi svojo zadnjico na moj obraz!" vpijejo moški akterji v prizoru! 

 

Obred je predpisana patologija, ki zapolnjuje človeške praznote.

 

Zdaj bom dokončal moj stilni interval. Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vse najboljše ob vaši smrti, Konstantin Eduardovič Ciolkovski!
0
05.12.2020 22:53
Ciolkovski je raziskoval je bivališča v vesolju, v okolju brez gravitacije vesoljske obleke in splošne prilagoditve človeka. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
16
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
6
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.140
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.686
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.207
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.250
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.886
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.679
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.262
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.387
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 925
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.268