Komentar

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

22.09.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   festival   triptih   Klaus Michael Grüber   Peter Stein   Peter Zadek   Erwin Piscator   Brecht   stilni interval   Anselm Kiefer   Theresa von Avila

Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe.

To, kar ravnokar berete, je moja zadnja izkušnja združevanja umetniških prizorov, ki sem jih gledal minuli teden v Beogradu. Ponovljivost nekaterih dogodkov je tako neznanska, da bi lahko sklepali, da stojimo pred eno in isto zgodovinsko osebo in ne pred množico različnih osebnosti. Ravno to je značilno za gledališče - množica. Moj montažni spoj je bolj paradigma, podobna tisti, ki naj bi jo predstavljali gledališki kustosi, ne pa umetniški selektorji velemest. Odločil sem se, da bom posvetil tem prizorom krivuljo današnjega komentarja.

 

 

Prvi poskus

 

V tem trenutku je na svetu kar nekaj posameznikov in posameznic, ki zavračajo klasično gledališko festivalizacijo na ta način, da povabijo v svoj predstavitveni prostor nabor izbranih prizorov. Pozor! Prizorov, ne predstav. Izbrane prizore postavijo ob bok drugim prizorom iz različnih virov. Ko so združeni, postanejo nabor planetarnih momentov. Tako gledališki kustos, in ne selektor, z nizanjem momentov vzpostavi gledališka ujemanja, ki trajajo tudi tri dni, dan in noč, brez prestanka. V njih je udeleženih več sto igralcev in več sto tistih, ki gledališke dogodke povezujejo in opremljajo. Tako se lahko različne kulturne in umetniške ravni pred našimi očmi in ušesi združijo. Takšna oblika je mogoča samo v velemestu. 

 

Vsako velemesto je prepolno kozmičnih artikulacij, zapolnjeno je z raznovrstnimi dogodkovnimi formulacijami. V njih se vrstijo vzporedni umetniški momenti različnih umetniških zvrsti in različnih avtorjev. Izbrani prizori, vizualizacije, video kadri, plesni gibi, radijski in zvočni udari ter računalniške animacije se ujemajo s hipotezo, da so bili enkrat zdavnaj v preteklosti pripravljeni na to, da bodo postali stilni interval velemesta. Naj še enkrat poudarim, da govorim o umetniških delih različnih avtorjev! Vsak od njih predstavlja avtonomno polje, svoj umetniški dinamizem. Z opazovanjem zmontiram prizore v triptihe, redko v diptihe. Montažno strukturo imenujem stilni interval. Njegovo sovpadanje je najbolj razvidno meni samemu, omogoča mi branje gledališča množic.

 

Če uredimo spojne protokole, dobimo zgodovinjenje posebne vrste. Raznorodnost se zmontira v stilni interval. Stvarnost, v kateri se odvija umetniška stvarnost, ni več tisto, kar je vidno, temveč točno tisto, kar komunicira med seboj. Umetnost pa navzven ne komunicira z ničemer. To je ta pomemben obrat. Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe. Vsaj tako jaz mislim.

 

 

Anselm Kiefer

 

 

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

 

Levi panel triptiha: združevanje prizorov nam pomaga razumeti zgodovinski čas. To se najbolje vidi v funkcijah nemškega političnega teatra, fantastičnega nemškega gledališča (Klaus Michael Grüber, Peter Stein, Peter Zadek). V njem vedno vidimo možne smeri razvoja političnega gledališkega upora, tako v institucijah kot v posamičnih predstavah. V predstavi Oliverja Frljića, ki jo je izvrstno uprizoril v berlinskem Gorki teatru z naslovom Gorki - Alternativa za Nemčijo?, igralci reagirajo na nacionalsocialistične, antropološke in lingvistične dokaze o neonacistični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Na prvi ravni performativne obsedenosti doživljamo zlo Nemčije, na drugi pa gledamo reagiranje ranljivih družbenih skupin, ki prek svoje telesnosti napadajo ekstermne nacionaliste, napadajo Alternativo za Nemčijo (AfD). Gledamo obredne prizore, ko demokratično proceduro izrabljajo za ponovno uveljavljanje absolutnega zla. Toliko pa že imamo zgodovinskega spomina, da se spomnimo, na kakšen način (legalen!) so vstopili nacionalsocialisti v demokratični sistem in kako so ga v sedmih letih transformirali v demonokracijo. Po spominu: "Če so levičarji in demokrati tako naivni, zakaj ne bi izkoristili njihovega sistema? Ko bomo vstopili vanj, ga bomo brez težav preuredili po naših potrebah." 

 

Prizori, ki jih gledamo v scenskem prostoru, želijo neposredno prevrednoti historično konstrukcijo Piscatorjevega predvojnega gledališča. Ko na odru ni več poezisa, temveč neposredna akcija, ni več Brechta, ni več političnega govora skozi politično poetično potujitveno dikcijo. Ravno Erwin Piscator zahteva neposredno akcijo. Vedno sem se zavedal, da je Piscatorjev teater ravno tako pomemben kot Brechtova epska drža. Avditorij, v katerem sedim, ohranja družbeno distanco. Natančno razume umetnike, ki za nas opravljajo obsesivno obrednost.

 

 

Drugi poskus

 

Na odru se v prizoru pojavi postavni mulat poznih let z izvrstno nemščino, predstavi nam svojo naporno profesionalno pot do tega, da so ga za stalno zaposlili v Gorki teatru. Predstavi nam, kako je v zadnjih desetletjih v nemškem gledališču preigraval redek repertoar, namenjen obarvanemu in kako mu je ravno Gorki teater omogočil vstop v varno igralsko življenje, kjer se je kar naenkrat znova znašel v predstavi, polni predstavnikov marginalnih skupin ter se moral na gledaliških vajah opredeljevati, kaj je zanj bolj travmatično: To, da je obarvan po očetu, ali to, da je imel po materi starega očeta, ki je zasedal pomembno mesto na nacistični hierarhiji?

 

Gledamo primer neposredne scenske informacije, ki je istočasno podvojena kritična poteza. Umetniško delo nas ne more informirati, saj v resnici ne vemo, ali je igralec, ki reprezentira mulata, resnično tak, kot se nam predstavlja. Umetnina je lahko informacija, ne pa komunikacija. Ta postopek imenujem doktrina sinhrone dogodkovnosti, točno ta omogoča stilni interval.

 

 

Anselm Kiefer, Les extases féminines

 

 

Sredinski panel triptiha: Pred menoj je umetnina Ženska ekstaza umetnika Anselma Kieferja, rojenega leta 1945. Umetniško delo, ki stoji pred menoj je nastalo leta 2015. Tehnika slike je kolaž, proizveden z lesorezom ter postopkom plastenja papirja. Slika je polna kolažnih intervencij, narisanih z ogljem.

 

Na tem mestu se moram v svojem komentarju v celoti zaustaviti. Če bi me kdo kjerkoli, kadarkoli vprašal, ali obstaja umetnik, ki me s svojim umetniškim bitjem in delovanjem dela umetniško izpopolnjenega in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških umetnosti, bi brez vsakega zadržka izstrelil: Obstaja, ime mu je Anselm Kiefer! O njem bi lahko napisal knjigo in nato še eno. Danes Kiefer živi in dela v Franciji.

 

Nadaljujem z opisom umetnine Ženska ekstaza: osrednji motiv slike je fantazmagorična arhitektura, ki prevladuje v središčni vertikali. Narisana arhitektura je monumentalno visoka, zašpičena modernistična gotska struktura. Gledamo jo skozi zasneženo gozdno pokrajino, polno smrek. Gledamo jo kot da smreke opravljajo nalogo gledališke, rahlo razprte zavese. Intonacija slike je črno bela. Smo v zasneženi pokrajini, v kateri se monumentalno dviguje arhitekturno delo moškega. Centralno pod arhitekturo je izrisano golo žensko telo, ki leži v snegu, z nogami in rokami iztegnjenimi v zrak. Pod telesom je izpisano ime Theresa von Avila, častne sestre rimokatoliškega reda karmeličank. 

 

Obrednost je zapolnjevanje praznot, okrevanje od religioznega učenja. Umetnost pa podobno kot religiozni človek radodarno daruje človeštvu svoje telo.

 

Desni panel triptiha: To, kako človek radodarno daruje svoje telo človeštvu, vidim v prizorih predstave Št. 43, Umazanija, talinskega gledališča Teater Št. 99. Devet performerjev, igralcev, plesalcev uprizarja svoje prizore v blatu. V finalu se izkaže, da je to človeško blato. V prizorih gledamo kopičenje obrednih gibov, razkazovanje ekspresivnih gibov, tresljajev, otresanja in spolnega praznjenja. Performerji vedno bolj rijejo po blatu, vedno globlje, prizori pa postajo vedno bolj svet vesele plemenske idolatrije. V njem je jasno izrisano moško nasilje nad žensko. Kljub temu se ženske akterke zgolj predajajo brutalni plesni radosti. Gledanje in oklepanje telesnega z etičnim imperativom je nenavadna univerzalna izkušnja: "Daj mi svojo zadnjico na moj obraz!" vpijejo moški akterji v prizoru! 

 

Obred je predpisana patologija, ki zapolnjuje človeške praznote.

 

Zdaj bom dokončal moj stilni interval. Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,140
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,869
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,569
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,302
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,020
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,155
07/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
08/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,561
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514