Komentar

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

22.09.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   festival   triptih   Klaus Michael Grüber   Peter Stein   Peter Zadek   Erwin Piscator   Brecht   stilni interval   Anselm Kiefer   Theresa von Avila

Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe.

To, kar ravnokar berete, je moja zadnja izkušnja združevanja umetniških prizorov, ki sem jih gledal minuli teden v Beogradu. Ponovljivost nekaterih dogodkov je tako neznanska, da bi lahko sklepali, da stojimo pred eno in isto zgodovinsko osebo in ne pred množico različnih osebnosti. Ravno to je značilno za gledališče - množica. Moj montažni spoj je bolj paradigma, podobna tisti, ki naj bi jo predstavljali gledališki kustosi, ne pa umetniški selektorji velemest. Odločil sem se, da bom posvetil tem prizorom krivuljo današnjega komentarja.

 

 

Prvi poskus

 

V tem trenutku je na svetu kar nekaj posameznikov in posameznic, ki zavračajo klasično gledališko festivalizacijo na ta način, da povabijo v svoj predstavitveni prostor nabor izbranih prizorov. Pozor! Prizorov, ne predstav. Izbrane prizore postavijo ob bok drugim prizorom iz različnih virov. Ko so združeni, postanejo nabor planetarnih momentov. Tako gledališki kustos, in ne selektor, z nizanjem momentov vzpostavi gledališka ujemanja, ki trajajo tudi tri dni, dan in noč, brez prestanka. V njih je udeleženih več sto igralcev in več sto tistih, ki gledališke dogodke povezujejo in opremljajo. Tako se lahko različne kulturne in umetniške ravni pred našimi očmi in ušesi združijo. Takšna oblika je mogoča samo v velemestu. 

 

Vsako velemesto je prepolno kozmičnih artikulacij, zapolnjeno je z raznovrstnimi dogodkovnimi formulacijami. V njih se vrstijo vzporedni umetniški momenti različnih umetniških zvrsti in različnih avtorjev. Izbrani prizori, vizualizacije, video kadri, plesni gibi, radijski in zvočni udari ter računalniške animacije se ujemajo s hipotezo, da so bili enkrat zdavnaj v preteklosti pripravljeni na to, da bodo postali stilni interval velemesta. Naj še enkrat poudarim, da govorim o umetniških delih različnih avtorjev! Vsak od njih predstavlja avtonomno polje, svoj umetniški dinamizem. Z opazovanjem zmontiram prizore v triptihe, redko v diptihe. Montažno strukturo imenujem stilni interval. Njegovo sovpadanje je najbolj razvidno meni samemu, omogoča mi branje gledališča množic.

 

Če uredimo spojne protokole, dobimo zgodovinjenje posebne vrste. Raznorodnost se zmontira v stilni interval. Stvarnost, v kateri se odvija umetniška stvarnost, ni več tisto, kar je vidno, temveč točno tisto, kar komunicira med seboj. Umetnost pa navzven ne komunicira z ničemer. To je ta pomemben obrat. Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe. Vsaj tako jaz mislim.

 

 

Anselm Kiefer

 

 

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

 

Levi panel triptiha: združevanje prizorov nam pomaga razumeti zgodovinski čas. To se najbolje vidi v funkcijah nemškega političnega teatra, fantastičnega nemškega gledališča (Klaus Michael Grüber, Peter Stein, Peter Zadek). V njem vedno vidimo možne smeri razvoja političnega gledališkega upora, tako v institucijah kot v posamičnih predstavah. V predstavi Oliverja Frljića, ki jo je izvrstno uprizoril v berlinskem Gorki teatru z naslovom Gorki - Alternativa za Nemčijo?, igralci reagirajo na nacionalsocialistične, antropološke in lingvistične dokaze o neonacistični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Na prvi ravni performativne obsedenosti doživljamo zlo Nemčije, na drugi pa gledamo reagiranje ranljivih družbenih skupin, ki prek svoje telesnosti napadajo ekstermne nacionaliste, napadajo Alternativo za Nemčijo (AfD). Gledamo obredne prizore, ko demokratično proceduro izrabljajo za ponovno uveljavljanje absolutnega zla. Toliko pa že imamo zgodovinskega spomina, da se spomnimo, na kakšen način (legalen!) so vstopili nacionalsocialisti v demokratični sistem in kako so ga v sedmih letih transformirali v demonokracijo. Po spominu: "Če so levičarji in demokrati tako naivni, zakaj ne bi izkoristili njihovega sistema? Ko bomo vstopili vanj, ga bomo brez težav preuredili po naših potrebah." 

 

Prizori, ki jih gledamo v scenskem prostoru, želijo neposredno prevrednoti historično konstrukcijo Piscatorjevega predvojnega gledališča. Ko na odru ni več poezisa, temveč neposredna akcija, ni več Brechta, ni več političnega govora skozi politično poetično potujitveno dikcijo. Ravno Erwin Piscator zahteva neposredno akcijo. Vedno sem se zavedal, da je Piscatorjev teater ravno tako pomemben kot Brechtova epska drža. Avditorij, v katerem sedim, ohranja družbeno distanco. Natančno razume umetnike, ki za nas opravljajo obsesivno obrednost.

 

 

Drugi poskus

 

Na odru se v prizoru pojavi postavni mulat poznih let z izvrstno nemščino, predstavi nam svojo naporno profesionalno pot do tega, da so ga za stalno zaposlili v Gorki teatru. Predstavi nam, kako je v zadnjih desetletjih v nemškem gledališču preigraval redek repertoar, namenjen obarvanemu in kako mu je ravno Gorki teater omogočil vstop v varno igralsko življenje, kjer se je kar naenkrat znova znašel v predstavi, polni predstavnikov marginalnih skupin ter se moral na gledaliških vajah opredeljevati, kaj je zanj bolj travmatično: To, da je obarvan po očetu, ali to, da je imel po materi starega očeta, ki je zasedal pomembno mesto na nacistični hierarhiji?

 

Gledamo primer neposredne scenske informacije, ki je istočasno podvojena kritična poteza. Umetniško delo nas ne more informirati, saj v resnici ne vemo, ali je igralec, ki reprezentira mulata, resnično tak, kot se nam predstavlja. Umetnina je lahko informacija, ne pa komunikacija. Ta postopek imenujem doktrina sinhrone dogodkovnosti, točno ta omogoča stilni interval.

 

 

Anselm Kiefer, Les extases féminines

 

 

Sredinski panel triptiha: Pred menoj je umetnina Ženska ekstaza umetnika Anselma Kieferja, rojenega leta 1945. Umetniško delo, ki stoji pred menoj je nastalo leta 2015. Tehnika slike je kolaž, proizveden z lesorezom ter postopkom plastenja papirja. Slika je polna kolažnih intervencij, narisanih z ogljem.

 

Na tem mestu se moram v svojem komentarju v celoti zaustaviti. Če bi me kdo kjerkoli, kadarkoli vprašal, ali obstaja umetnik, ki me s svojim umetniškim bitjem in delovanjem dela umetniško izpopolnjenega in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških umetnosti, bi brez vsakega zadržka izstrelil: Obstaja, ime mu je Anselm Kiefer! O njem bi lahko napisal knjigo in nato še eno. Danes Kiefer živi in dela v Franciji.

 

Nadaljujem z opisom umetnine Ženska ekstaza: osrednji motiv slike je fantazmagorična arhitektura, ki prevladuje v središčni vertikali. Narisana arhitektura je monumentalno visoka, zašpičena modernistična gotska struktura. Gledamo jo skozi zasneženo gozdno pokrajino, polno smrek. Gledamo jo kot da smreke opravljajo nalogo gledališke, rahlo razprte zavese. Intonacija slike je črno bela. Smo v zasneženi pokrajini, v kateri se monumentalno dviguje arhitekturno delo moškega. Centralno pod arhitekturo je izrisano golo žensko telo, ki leži v snegu, z nogami in rokami iztegnjenimi v zrak. Pod telesom je izpisano ime Theresa von Avila, častne sestre rimokatoliškega reda karmeličank. 

 

Obrednost je zapolnjevanje praznot, okrevanje od religioznega učenja. Umetnost pa podobno kot religiozni človek radodarno daruje človeštvu svoje telo.

 

Desni panel triptiha: To, kako človek radodarno daruje svoje telo človeštvu, vidim v prizorih predstave Št. 43, Umazanija, talinskega gledališča Teater Št. 99. Devet performerjev, igralcev, plesalcev uprizarja svoje prizore v blatu. V finalu se izkaže, da je to človeško blato. V prizorih gledamo kopičenje obrednih gibov, razkazovanje ekspresivnih gibov, tresljajev, otresanja in spolnega praznjenja. Performerji vedno bolj rijejo po blatu, vedno globlje, prizori pa postajo vedno bolj svet vesele plemenske idolatrije. V njem je jasno izrisano moško nasilje nad žensko. Kljub temu se ženske akterke zgolj predajajo brutalni plesni radosti. Gledanje in oklepanje telesnega z etičnim imperativom je nenavadna univerzalna izkušnja: "Daj mi svojo zadnjico na moj obraz!" vpijejo moški akterji v prizoru! 

 

Obred je predpisana patologija, ki zapolnjuje človeške praznote.

 

Zdaj bom dokončal moj stilni interval. Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
2
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
11
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.906
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.671
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.054
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.742
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.899
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.815
07/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.563
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.391
09/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.508
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.758