Razkrivamo

Javni razpisi v državnem zdravstvu nam letno požrejo okoli 250 milijonov davkoplačevalskih evrov!

Zdravniški skupnosti Medikont je uspelo povezati proizvajalca in dobavitelja. V slabo delujočem slovenskem državnem zdravstvu je bilo v dveh desetletjih izgubljeno na na stotine milijonov evrov zbranega denarja, namenjenega za zdravljenje državljanov. V Sloveniji imamo namreč "javno" zdravstvo, v katerem zdravniki in ustanove naročajo materiale brez javnih naročil. Na ta način se prikrivajo visoke marže, ki jih prejemajo dobavitelji, del na ta način nagrabljenega (preplačanega) denarja pa posrka korupcijska hobotnica v zdravstvu. Gre za najmanj 250 milijonov evrov letno!

26.09.2018 00:00
Piše: Krištof Zevnik
Ključne besede:   Krištof Zevnik   javno zdravstvo   državno zdravstvo   kirurška nit   analiza   cene   dobavitelji   UKCL   Slovenija   Nemčija   Medikot   Metaloplast   Grega Jerše

Kirurška nit slovenskega proizvajalca je odlična. Slovenci z znanjem zmoremo in znamo stopati v korak s svetovno elito. O tem ni dvoma. Imamo pa velik problem tekmovati z nedelujočim in skorumpiranim Sistemom, kjer ne šteje dobra ideja, kvaliteta in dobro delo, ampak pripadnost eni ali drugi strani.

Prispevek prikazuje, kako je zdravniška skupnost skupaj s proizvajalcem šivalnega materiala (kirurških niti) vzpostavila model sodelovanja in neposredne dobave. Pri tem pa dodatno znižala marže. Zdravniki so dokazali, da znajo in zmorejo skrbno upravljati z javnim zdravstvenim denarjem, pri tem pa niso zavezani zakonom javnega naročanja državnega zdravstva. Tudi zaradi državnega zdravstva se že dve desetletja ne približamo uspešnim evropskih državam. Medtem ko se zdravstvo utaplja v slabi organizaciji, dolgovih, nezadovoljstvu slabo plačanega osebja in zdravnikov ter čakajočih državljanov na zdravstvene storitve, so nekatera dobaviteljska podjetja, ki poslujejo z državnim zdravstvom, poslovno zelo uspešna. Očitno je nekaj zelo narobe z zdravstvenim sistemom. Še huje pa je, da država ne naredi nobene korenite spremembe.

 

Problematiko odstopanj posameznih cen kirurških niti v državnem zdravstvu je v marcu 2016 podrobno razkril EkstraVizor. Ekstravizor razkriva tudi mrežo dobaviteljev, ki so prepleteni celo z lastništvom določenih medijev. Pri projektu so sodelovali izkušeni zdravniki in ostalo osebje. Tokrat zdravniška skupnost Medikont skupaj s proizvajalcem dopolnjuje projekt EkstraVizorja:

 

1. Prvič slovenski (!) proizvajalec prevzame dobavo materialov s pomočjo zdravniške skupnosti.

 

2. Prvič zdravnik in proizvajalec na izdanem računu objavljata, kolikšna je dobaviteljska marža za posamezni zdravstveni material.

 

3. Zdravniška skupnost je dosegla končni cilj. Proizvajalec neposredno dobavlja material zdravniku!

 

 

Primerjava cene kirurške niti v Nemčiji in Sloveniji

 

Primerjali smo ceno po specifikacijah enako kirurško nit (Polipropilen 5/0 45CM DSMP16) na prostem trgu v Nemčiji in Sloveniji ter ceno niti iz razpisa naše največje bolnice (UKC Ljubljana 2016). Vse skupaj pa smo primerjali s ceno niti, ki ga je dosegla zdravniška skupnost brez postopka javnega naročanja.

 

Slovenski državljan kupuje dražje kirurške niti v državnem zdravstvu kot nemški državljan na prostem trgu. Poleg dražjih materialov v državnem zdravstvu, je potrebno upoštevati, da je kupna moč v Sloveniji (merjeno s kazalcem BDP po kupni moči) za več kot 30 % nižja kot v Nemčiji. Strošek nakupa kirurške niti v državnem zdravstvu je tako za slovenskega državljana še veliko večji kot v Nemčiji.

 

Vir: Wikipedia

 

 

Treba je omeniti, da imajo nekatere slovenske bolnice ustrezno narejene razpise, s katerimi dosegajo ugodnejše cene kot na prostem trgu. Vendar žal to ne velja za celotno državno zdravstvo. Nemške bolnice in združenja zdravnikov stopajo neposredno v pogajanja s proizvajalci in veledobavitelji in tako dosežejo znatno nižje cene kot na prostem trgu. Na podoben način je sodelovanje s proizvajalcem zastavila tudi slovenska zdravniška skupnost Medikont. Končna izpogajana cena je prikazana v grafu:

 

 

 

Slovenija: raj za zdravstvo, utemeljeno na različnih trženjskih principih

 

 

V slovenskem okolju je medicina, ki temelji predvsem na različnih trženjskih principih (marketing based medicine) glavno orožje dobaviteljev. Njihovo strelivo v zdravniškem svetu so brezplačna kosila, plačana izobraževanja, ekskluzivno cenejši material, uporaba jadrnic, obnova hiš in še bi lahko našteval … Če poleg tega upoštevamo še vso namerno in nenamerno državno hipernormiranost, dobimo pravi dobaviteljski raj.

 

Za prepričevanje zdravnikov o kvaliteti in uporabnosti določenega materiala so potrebne nedvoumne specifikacije, laboratorijska testiranja in klinična preizkušanja. S pomočjo proizvajalca in izkušenih klinikov - zdravnikov je Medikont našel odgovor o bistvenem vprašanju za zdravnika: 

 

Ali je kirurška nit enake specifikacije kvalitetna in primerljive kvalitete z uveljavljenimi znamkami na slovenskem trgu?

 

Žal rezultati ne bodo prepričali prepričanih. Nerazkriti zdravniški mnenjski liderji bodo našli še tako nenavaden izgovor, ki bo utemeljil njihov prikrito delovanje. Poudarjam - nerazkriti, ker v Sloveniji se zdravniki ne razkrivajo, kadar sodelujejo z dobavitelji na kakršenkoli način.

 

 

Rezultati testiranj

 

Zdravnik pri zdravljenju uporablja materiale, pri kateri je ključna specifikacija materiala in ne ime artikla. Torej lastnosti materiala, oblika, dimenzija, sestava … Zdravniki se sporazumevamo s komercialnimi imeni artiklov, ker je tako lažje opisati določen medicinski artikel. To še ne pomeni, da želimo točno določen artikel. Želimo pa kvaliteten material za pacienta, ki ga zdravimo.

 

Pri testiranju določenega materiala tako ni pomembno ime artikla (produkta), ampak lastnosti tega produkta. Primerjali smo materiale z enakimi specifikacijami in visoko kvaliteto posameznih delov kirurške niti (jeklo iz katerega je narejena igla, nit …)

Kirurška nit slovenskega proizvajalca je odlična. Slovenci z znanjem zmoremo in znamo stopati v korak s svetovno elito. O tem ni dvoma. Imamo pa velik problem tekmovati z nedelujočim in skorumpiranim Sistemom, kjer ne šteje dobra ideja, kvaliteta in dobro delo, ampak pripadnost eni ali drugi strani. 

 

 

NERESORBILNA NIT

Metaloplast 4/0 Poliamid, igla 19mm

Uveljavljena nit na slovenskem trgu

Svetovno uveljavljena nit

Material

Polyamide 6

Polyamide 6

Polyamide 6

Natezna trdnost nitke (čez vozel); min.predpis v USP 9,32N za 4/M

22,36N

21, 82N

21,14N

Prebodna sila igle

0,498

0,873

0,492

Dobavitelj

Zdravniška skupnost Medikont - Metaloplast

Slovenski dobavitelj na prostem trgu

Slovenski dobavitelj preko javnega naročila v javnem zavodu

*Testiranja so bila opravljena s kalibrirano merilno postajo - Mecmesin multitest za šivalni material z specifikacijo: 4/0 Poliamid, ? reverzna rezilna premium igla, velikost: 19mm; dolžina niti: 45 cm

Primerjalna tabela testiranih niti

 

 

Da bo lažje razumljivo, bom opisal kaj smo testirali v preprostem jeziku. Preverjali smo, kdaj se nit strga (natezna trdnost) in s kakšno silo igla prebode kožo (prebodna sile igle). Rezultati prikazujejo, da ima podjetje Metaloplast izdelke vrhunske in primerljive kvalitete z najbolj uveljavljenimi svetovnimi znamkami. Torej imamo slovenskega proizvajalca, ki v laboratorijskih testiranjih dosega in presega standardne kvalitete niti drugih proizvajalcev. Klinična testiranja smo opravili na treh različnih lokacijah. Izkušeni klinični terapevti niso zaznali nobene razlike med kirurškimi nitmi in nitjo proizvajalca Metaloplast.

 

Kaj je dosegla zdravniška skupnost skupaj s proizvajalcem?

 

1. Primerjavo cene niti v javnem in državnem zdravstvu

 

2. Vzpostavljen je nov model skupinskega spletnega naročanja, pri katerem proizvajalec prevzame vlogo dobavitelja.

 

3. Razkriva ceno dobaviteljske marže, ki je dogovorjena s proizvajalcem.

 

 

1. Primerjava cene niti v javnem in državnem zdravstvu

 

Brez sodelovanja proizvajalca in zdravniške skupnosti in vpogleda v strukturo proizvajalčeve cene ne bi bilo možno pridobiti zanesljivih podatkov.

 

 

 

Primerjava in ugotovitve dokazujejo, da zasebnik, ki izvaja javne zdravstvene storitve (javno zdravstvo) naroča ceneje in bolj učinkovito kot v državnem zdravstvu (zdravstveni domovi in bolnice). Najceneje naroča neposredno pri proizvajalcu preko novo vzpostavljenega modela v slovenski zdravniški skupnosti. Izpogajana cena v zdravniški skupnosti je več kot 120 % nižja kot v državnem zdravstvu in več kot 60 % nižja kot na prostem trgu v javnem zdravstvu!

 

 

2. Vzpostavljamo nov model skupinskega spletnega naročanja, pri katerem proizvajalec prevzame vlogo dobavitelja

 

Zdravniška skupnost je dosegla cilj. V zahtevnem poslovnem okolju neurejenega zdravstvenega sistema smo razvili sistem sodelovanja in naročanja neposredno pri proizvajalcu medicinskih materialov. Spletna zdravniška skupnost ni več dobavitelj, ampak samo strežnik - spletna storitev, ki združuje posamezna naročila zdravnikov (in ustanov) ter proizvajalca. Proizvajalec po koncu skupinskega naročila poskrbi za dobavo materialov in izstavlja račune naročnikom. To je posebnost v svetovnem merilu!

 

 

 

 

Grafika prikazuje nov model naročanja zdravniške skupnost neposredno pri proizvajalcu in dva obstoječa modela naročanja javnega in državnega zdravstva v Sloveniji ter naraščanje cene kirurške niti z enakimi specifikacijami.

 

 

3. Zdravniška skupnost razkriva ceno dobaviteljske marže, ki je dogovorjena s proizvajalcem

 

Specificiranje posameznih postavk na računu ob koncu zdravljenju v javnem zdravstvu ni nekaj posebnega. V urejenih zdravstvenih sistemih je specificiran material, delo ter urne postavke zdravnika na končnem računu, ki ga prejme zavarovalnica. Zaradi ogromnih marž je zdravniška skupnost morala poseči še po večji transparentnosti - prikazu deleža marže dobavitelja. Takole izgleda prikaz posredniške marže (distribucijskih stroškov) v zdravniškem naročniškem spletnem portalu za skupinsko naročanje:

 

 

 

 

Zakaj proizvajalec ne more sodelovati v javnih naročilih?

 

V teoriji in praksi bi javno naročilo moralo biti ugodnejše kot naročilo na prostem trgu. Z javnim naročilom se ustanove zavežejo k nakupu za določeno obdobje. V zameno prejmejo materiale po ugodnejši ceni, kot jih dobavitelji nudijo na prostem trgu. Javna naročilo (Zakon o javnem naročanju) je sestavljeno iz posameznih sklopov. Posamezni sklop je narejen tudi za šivalni material (kirurške niti). Na tej točki pa se začne zapletati v državnem zdravstvu. Sklopi so pogosto sestavljeni diskriminatorno do manjših ponudnikov in zmanjšujejo dostopnost gospodarskim subjektom.

 

Kako bi torej moral biti narejen sklop za šivalni material v državnem zdravstvu?

 

Sklopi bi morali biti razdeljeni na več podsklopov, ki bi bili smiselno oblikovani (npr. 1 sklop Polipropilen, podsklop 1.1 kožne igle normalne velikosti, podsklop 1.2 mikro igle, podsklop 1.3 kardio igle …). Na ta način bi javna ustanova lahko izbrala tudi manjše proizvajalce in dobavitelje in tako povečala dostopnost in konkurenčnost večjega števila ponudnikov. S pravilno pripravljenim sklopom šivalnega materiala, ki bi veljal za celotno Slovenijo, bi lahko ustanove prihranile ogromno denarja. Sklopov v medicini pa je veliko ...

 

Sklop šivalnega materiala

1.POLIPROPILEN

Podsklop kožne igle

V podsklopu so normalne kožne igle velikosti od 12mm navzgor, debelina nitke od 6/0 navzgor

Polipropilen, igla reverzna rezilna ? 13mm, 6/0 45

 

Polipropilen, igla reverzna rezilna 3/8 16mm, 5/0 45…..

Podsklop mikro igle

V podsklopu so mikro igle velikosti 11mm in manjše ter debelina nitke 7/0 in tanjše

Polipropilen, igla spatula 9mm 7/0 45cm

 

Polipropilen, igla spatula 6mm 8/0 45cm ...

Podsklop okrogle igle

V podsklopu so vse okrogle igle

Polipropilen, dvojna igla, okrogla, ½ kroga 37mm

 

Polipropilen, dvojna igla, okrogla, ½ kroga 17mm ...

Podsklop specialne igle

V podsklopu so vse specialne igle, ki jih lahko ponudi samo en proizvajalec (npr. volfram-renij igle, kontrolirano snemljive igle…)

Polipropilen, igla volfram-renij, 3/8 dvojna 7/0 60cm …..

 

Tabela: Primer pravilno oblikovanega sklopa in podsklopov za šivalni material, ki omogoča izbiro širokega nabora dobaviteljev.

 

 

Eden izmed ključnih sestavin javnega naročila je oblikovanje sklopa. Pravilno oblikovane sklope in podsklope lahko izdela samo tisti, ki materiale pozna in jih dejansko uporablja. Torej izkušeni klinični zdravniki z visoko moralno in etično integriteto. Vse ostalo je približek, ki koristi samo določenim interesom.

 

Naštetih je nekaj najpogostejših anomalij, zaradi katerih proizvajalec izpade na izboru javnega razpisa v državnem zdravstvu:

 

Razlogi, ki onemogočejo sodelovanje proizvajalca v javnem naročilu

Sklop vsebuje ozko specifične artikle, da je vnaprej jasno, da celoten sklop lahko zapolni samo določen dobavitelj

Sklop vsebuje tudi ozko specifični material. Tako je vnaprej jasno, da lahko dobavo sklopa zagotavlja samo en dobavitelj.

Sklop je pripravljen tako obširno (popolnoma različni materiali), da se lahko prijavi samo dobavitelj in ne proizvajalec

Javni razpis je bil narejen za večletno obdobje. Nekatere bolnišnice imajo razpise na 4 leta, tako, da v vmesnem obdobju ni možno kandidirati na razpis.

Kljub temu, da je kvaliteta domačega proizvajalca popolnoma ustrezna in primerljiva s konkurenčnimi izdelki, lahko zdravstveno osebje izdelek oceni kot neustreznega in izbere želenega.

 

 

 

Zaradi teh in še drugih razlogov državno zdravstvo "izključi" proizvajalca iz javnega razpisa. Če bi zdravstvo delovalo, potem javna naročila (in zakon o javnem naročanju) niso potrebna. V Sloveniji imamo javno zdravstvo, v katerem zdravniki in ustanove naročajo materiale brez javnih naročil. Zdravniki, ki vodijo svoja podjetja, sploh ne poznajo tovrstne hipernormiranosti, pa vseeno učinkovito izberejo najučinkovitejšega kvalitetnega ponudnika.

 

 

Državno zdravstvo služi kanaliziranju denarja

 

V Sloveniji se ukvarjamo z javnimi naročili materialov v zdravstvu, namesto da bi se ukvarjali z učinkovitim uresničevanjem javnih zdravstvenih storitev za vse! Analiza cen pokaže, da tudi dobavitelji na navideznem prostem trgu javnega zdravstva izkoriščajo neurejenost Sistema in dodatno zvišujejo marže. Zelo verjetno je namen obstoja državnega zdravstva prekanaliziranje denarja, ki ga državljani varčujemo pri zdravstveni zavarovalnici (zavarovalnicah). Niso problem zdravstvene zavarovalnice, ampak vladne politične stranke, ki se izogibajo odločnim in korenitim spremembam v zdravstvu. Problem traja vsaj dve desetletji in več.

 

Kljub temu, da je Ekstravizor z ogromnim trudom pokazal, da so razlike v cenah in maržah v državnem zdravstvu tako velike, je prejšnja leva vlada (SMC, DeSUS, SD) nakazala 136 milijonov evrov za poplačilo dobaviteljem in s tem neizpodbitno pokazala, da zdravstvo v Sloveniji ne potrebuje sprememb, ampak samo še več denarja. Iz kratke analize koalicijske pogodbe med istimi strankami in dodatno s še bolj radikalno levo stranko (Levica), pa je razvidno, da se bo ta trend nadaljeval. Pravosodni organi imajo dobesedno zvezane roke, ker je vse legalno!

 

Kaj storiti?

 

Slovenija potrebuje radikalno spremembo zdravstvenega sistema in definicijo javnega zdravstva z eno samo točko reforme:

 

1. Vsak državljan lahko koristi javne zdravstvene storitve pri kateremkoli zdravniku v Sloveniji.

 

Tista izvršilna oblast, ki tega ne bo dosegla, je in bo neposredno odgovorna za izgubo zbranega denarja državljanov za plačilo zdravstvenih storitev. Ta znesek znaša po ocenah vsaj 250 milijonov evrov na leto.

 

 

***

 

Projekt umestitve proizvajalca in spremembo modela na Medikontu je trajal štiri mesece. Rad bi se zahvalil za pomoč in prizadevnost slovenskemu podjetju Metaloplast. Ob sodelovanju sem začutil iskren trud in pregovorno marljivost Slovencev. Zahvala gre tudi mojim iskrenim kolegom in prijateljem, ki neumorno pro bono podpirajo, specificirajo materiale in tako ali drugače podpirajo pot, ki je začrtana. Zahvala tudi vodji programerskega dela naše skupnosti Medikont - dr. Gregi Jeršetu.

 

Krištof Zevnik je zobozdravnik, ustanovitelj skupinskega spletnega naročanja zdravnikov neposredno pri proizvajalcu - Medikont in zagovornik javnega zdravstva. Za umestitev proizvajalca Krištof Zavnik ni prejel nobenega plačila s strani kateregakoli podjetja, ustanove ali posameznika. Vso delo je bilo opravljeno pro bono.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382