Razkrivamo

Javni razpisi v državnem zdravstvu nam letno požrejo okoli 250 milijonov davkoplačevalskih evrov!

Zdravniški skupnosti Medikont je uspelo povezati proizvajalca in dobavitelja. V slabo delujočem slovenskem državnem zdravstvu je bilo v dveh desetletjih izgubljeno na na stotine milijonov evrov zbranega denarja, namenjenega za zdravljenje državljanov. V Sloveniji imamo namreč "javno" zdravstvo, v katerem zdravniki in ustanove naročajo materiale brez javnih naročil. Na ta način se prikrivajo visoke marže, ki jih prejemajo dobavitelji, del na ta način nagrabljenega (preplačanega) denarja pa posrka korupcijska hobotnica v zdravstvu. Gre za najmanj 250 milijonov evrov letno!

26.09.2018 00:00
Piše: Krištof Zevnik
Ključne besede:   Krištof Zevnik   javno zdravstvo   državno zdravstvo   kirurška nit   analiza   cene   dobavitelji   UKCL   Slovenija   Nemčija   Medikot   Metaloplast   Grega Jerše

Kirurška nit slovenskega proizvajalca je odlična. Slovenci z znanjem zmoremo in znamo stopati v korak s svetovno elito. O tem ni dvoma. Imamo pa velik problem tekmovati z nedelujočim in skorumpiranim Sistemom, kjer ne šteje dobra ideja, kvaliteta in dobro delo, ampak pripadnost eni ali drugi strani.

Prispevek prikazuje, kako je zdravniška skupnost skupaj s proizvajalcem šivalnega materiala (kirurških niti) vzpostavila model sodelovanja in neposredne dobave. Pri tem pa dodatno znižala marže. Zdravniki so dokazali, da znajo in zmorejo skrbno upravljati z javnim zdravstvenim denarjem, pri tem pa niso zavezani zakonom javnega naročanja državnega zdravstva. Tudi zaradi državnega zdravstva se že dve desetletja ne približamo uspešnim evropskih državam. Medtem ko se zdravstvo utaplja v slabi organizaciji, dolgovih, nezadovoljstvu slabo plačanega osebja in zdravnikov ter čakajočih državljanov na zdravstvene storitve, so nekatera dobaviteljska podjetja, ki poslujejo z državnim zdravstvom, poslovno zelo uspešna. Očitno je nekaj zelo narobe z zdravstvenim sistemom. Še huje pa je, da država ne naredi nobene korenite spremembe.

 

Problematiko odstopanj posameznih cen kirurških niti v državnem zdravstvu je v marcu 2016 podrobno razkril EkstraVizor. Ekstravizor razkriva tudi mrežo dobaviteljev, ki so prepleteni celo z lastništvom določenih medijev. Pri projektu so sodelovali izkušeni zdravniki in ostalo osebje. Tokrat zdravniška skupnost Medikont skupaj s proizvajalcem dopolnjuje projekt EkstraVizorja:

 

1. Prvič slovenski (!) proizvajalec prevzame dobavo materialov s pomočjo zdravniške skupnosti.

 

2. Prvič zdravnik in proizvajalec na izdanem računu objavljata, kolikšna je dobaviteljska marža za posamezni zdravstveni material.

 

3. Zdravniška skupnost je dosegla končni cilj. Proizvajalec neposredno dobavlja material zdravniku!

 

 

Primerjava cene kirurške niti v Nemčiji in Sloveniji

 

Primerjali smo ceno po specifikacijah enako kirurško nit (Polipropilen 5/0 45CM DSMP16) na prostem trgu v Nemčiji in Sloveniji ter ceno niti iz razpisa naše največje bolnice (UKC Ljubljana 2016). Vse skupaj pa smo primerjali s ceno niti, ki ga je dosegla zdravniška skupnost brez postopka javnega naročanja.

 

Slovenski državljan kupuje dražje kirurške niti v državnem zdravstvu kot nemški državljan na prostem trgu. Poleg dražjih materialov v državnem zdravstvu, je potrebno upoštevati, da je kupna moč v Sloveniji (merjeno s kazalcem BDP po kupni moči) za več kot 30 % nižja kot v Nemčiji. Strošek nakupa kirurške niti v državnem zdravstvu je tako za slovenskega državljana še veliko večji kot v Nemčiji.

 

Vir: Wikipedia

 

 

Treba je omeniti, da imajo nekatere slovenske bolnice ustrezno narejene razpise, s katerimi dosegajo ugodnejše cene kot na prostem trgu. Vendar žal to ne velja za celotno državno zdravstvo. Nemške bolnice in združenja zdravnikov stopajo neposredno v pogajanja s proizvajalci in veledobavitelji in tako dosežejo znatno nižje cene kot na prostem trgu. Na podoben način je sodelovanje s proizvajalcem zastavila tudi slovenska zdravniška skupnost Medikont. Končna izpogajana cena je prikazana v grafu:

 

 

 

Slovenija: raj za zdravstvo, utemeljeno na različnih trženjskih principih

 

 

V slovenskem okolju je medicina, ki temelji predvsem na različnih trženjskih principih (marketing based medicine) glavno orožje dobaviteljev. Njihovo strelivo v zdravniškem svetu so brezplačna kosila, plačana izobraževanja, ekskluzivno cenejši material, uporaba jadrnic, obnova hiš in še bi lahko našteval … Če poleg tega upoštevamo še vso namerno in nenamerno državno hipernormiranost, dobimo pravi dobaviteljski raj.

 

Za prepričevanje zdravnikov o kvaliteti in uporabnosti določenega materiala so potrebne nedvoumne specifikacije, laboratorijska testiranja in klinična preizkušanja. S pomočjo proizvajalca in izkušenih klinikov - zdravnikov je Medikont našel odgovor o bistvenem vprašanju za zdravnika: 

 

Ali je kirurška nit enake specifikacije kvalitetna in primerljive kvalitete z uveljavljenimi znamkami na slovenskem trgu?

 

Žal rezultati ne bodo prepričali prepričanih. Nerazkriti zdravniški mnenjski liderji bodo našli še tako nenavaden izgovor, ki bo utemeljil njihov prikrito delovanje. Poudarjam - nerazkriti, ker v Sloveniji se zdravniki ne razkrivajo, kadar sodelujejo z dobavitelji na kakršenkoli način.

 

 

Rezultati testiranj

 

Zdravnik pri zdravljenju uporablja materiale, pri kateri je ključna specifikacija materiala in ne ime artikla. Torej lastnosti materiala, oblika, dimenzija, sestava … Zdravniki se sporazumevamo s komercialnimi imeni artiklov, ker je tako lažje opisati določen medicinski artikel. To še ne pomeni, da želimo točno določen artikel. Želimo pa kvaliteten material za pacienta, ki ga zdravimo.

 

Pri testiranju določenega materiala tako ni pomembno ime artikla (produkta), ampak lastnosti tega produkta. Primerjali smo materiale z enakimi specifikacijami in visoko kvaliteto posameznih delov kirurške niti (jeklo iz katerega je narejena igla, nit …)

Kirurška nit slovenskega proizvajalca je odlična. Slovenci z znanjem zmoremo in znamo stopati v korak s svetovno elito. O tem ni dvoma. Imamo pa velik problem tekmovati z nedelujočim in skorumpiranim Sistemom, kjer ne šteje dobra ideja, kvaliteta in dobro delo, ampak pripadnost eni ali drugi strani. 

 

 

NERESORBILNA NIT

Metaloplast 4/0 Poliamid, igla 19mm

Uveljavljena nit na slovenskem trgu

Svetovno uveljavljena nit

Material

Polyamide 6

Polyamide 6

Polyamide 6

Natezna trdnost nitke (čez vozel); min.predpis v USP 9,32N za 4/M

22,36N

21, 82N

21,14N

Prebodna sila igle

0,498

0,873

0,492

Dobavitelj

Zdravniška skupnost Medikont - Metaloplast

Slovenski dobavitelj na prostem trgu

Slovenski dobavitelj preko javnega naročila v javnem zavodu

*Testiranja so bila opravljena s kalibrirano merilno postajo - Mecmesin multitest za šivalni material z specifikacijo: 4/0 Poliamid, ? reverzna rezilna premium igla, velikost: 19mm; dolžina niti: 45 cm

Primerjalna tabela testiranih niti

 

 

Da bo lažje razumljivo, bom opisal kaj smo testirali v preprostem jeziku. Preverjali smo, kdaj se nit strga (natezna trdnost) in s kakšno silo igla prebode kožo (prebodna sile igle). Rezultati prikazujejo, da ima podjetje Metaloplast izdelke vrhunske in primerljive kvalitete z najbolj uveljavljenimi svetovnimi znamkami. Torej imamo slovenskega proizvajalca, ki v laboratorijskih testiranjih dosega in presega standardne kvalitete niti drugih proizvajalcev. Klinična testiranja smo opravili na treh različnih lokacijah. Izkušeni klinični terapevti niso zaznali nobene razlike med kirurškimi nitmi in nitjo proizvajalca Metaloplast.

 

Kaj je dosegla zdravniška skupnost skupaj s proizvajalcem?

 

1. Primerjavo cene niti v javnem in državnem zdravstvu

 

2. Vzpostavljen je nov model skupinskega spletnega naročanja, pri katerem proizvajalec prevzame vlogo dobavitelja.

 

3. Razkriva ceno dobaviteljske marže, ki je dogovorjena s proizvajalcem.

 

 

1. Primerjava cene niti v javnem in državnem zdravstvu

 

Brez sodelovanja proizvajalca in zdravniške skupnosti in vpogleda v strukturo proizvajalčeve cene ne bi bilo možno pridobiti zanesljivih podatkov.

 

 

 

Primerjava in ugotovitve dokazujejo, da zasebnik, ki izvaja javne zdravstvene storitve (javno zdravstvo) naroča ceneje in bolj učinkovito kot v državnem zdravstvu (zdravstveni domovi in bolnice). Najceneje naroča neposredno pri proizvajalcu preko novo vzpostavljenega modela v slovenski zdravniški skupnosti. Izpogajana cena v zdravniški skupnosti je več kot 120 % nižja kot v državnem zdravstvu in več kot 60 % nižja kot na prostem trgu v javnem zdravstvu!

 

 

2. Vzpostavljamo nov model skupinskega spletnega naročanja, pri katerem proizvajalec prevzame vlogo dobavitelja

 

Zdravniška skupnost je dosegla cilj. V zahtevnem poslovnem okolju neurejenega zdravstvenega sistema smo razvili sistem sodelovanja in naročanja neposredno pri proizvajalcu medicinskih materialov. Spletna zdravniška skupnost ni več dobavitelj, ampak samo strežnik - spletna storitev, ki združuje posamezna naročila zdravnikov (in ustanov) ter proizvajalca. Proizvajalec po koncu skupinskega naročila poskrbi za dobavo materialov in izstavlja račune naročnikom. To je posebnost v svetovnem merilu!

 

 

 

 

Grafika prikazuje nov model naročanja zdravniške skupnost neposredno pri proizvajalcu in dva obstoječa modela naročanja javnega in državnega zdravstva v Sloveniji ter naraščanje cene kirurške niti z enakimi specifikacijami.

 

 

3. Zdravniška skupnost razkriva ceno dobaviteljske marže, ki je dogovorjena s proizvajalcem

 

Specificiranje posameznih postavk na računu ob koncu zdravljenju v javnem zdravstvu ni nekaj posebnega. V urejenih zdravstvenih sistemih je specificiran material, delo ter urne postavke zdravnika na končnem računu, ki ga prejme zavarovalnica. Zaradi ogromnih marž je zdravniška skupnost morala poseči še po večji transparentnosti - prikazu deleža marže dobavitelja. Takole izgleda prikaz posredniške marže (distribucijskih stroškov) v zdravniškem naročniškem spletnem portalu za skupinsko naročanje:

 

 

 

 

Zakaj proizvajalec ne more sodelovati v javnih naročilih?

 

V teoriji in praksi bi javno naročilo moralo biti ugodnejše kot naročilo na prostem trgu. Z javnim naročilom se ustanove zavežejo k nakupu za določeno obdobje. V zameno prejmejo materiale po ugodnejši ceni, kot jih dobavitelji nudijo na prostem trgu. Javna naročilo (Zakon o javnem naročanju) je sestavljeno iz posameznih sklopov. Posamezni sklop je narejen tudi za šivalni material (kirurške niti). Na tej točki pa se začne zapletati v državnem zdravstvu. Sklopi so pogosto sestavljeni diskriminatorno do manjših ponudnikov in zmanjšujejo dostopnost gospodarskim subjektom.

 

Kako bi torej moral biti narejen sklop za šivalni material v državnem zdravstvu?

 

Sklopi bi morali biti razdeljeni na več podsklopov, ki bi bili smiselno oblikovani (npr. 1 sklop Polipropilen, podsklop 1.1 kožne igle normalne velikosti, podsklop 1.2 mikro igle, podsklop 1.3 kardio igle …). Na ta način bi javna ustanova lahko izbrala tudi manjše proizvajalce in dobavitelje in tako povečala dostopnost in konkurenčnost večjega števila ponudnikov. S pravilno pripravljenim sklopom šivalnega materiala, ki bi veljal za celotno Slovenijo, bi lahko ustanove prihranile ogromno denarja. Sklopov v medicini pa je veliko ...

 

Sklop šivalnega materiala

1.POLIPROPILEN

Podsklop kožne igle

V podsklopu so normalne kožne igle velikosti od 12mm navzgor, debelina nitke od 6/0 navzgor

Polipropilen, igla reverzna rezilna ? 13mm, 6/0 45

 

Polipropilen, igla reverzna rezilna 3/8 16mm, 5/0 45…..

Podsklop mikro igle

V podsklopu so mikro igle velikosti 11mm in manjše ter debelina nitke 7/0 in tanjše

Polipropilen, igla spatula 9mm 7/0 45cm

 

Polipropilen, igla spatula 6mm 8/0 45cm ...

Podsklop okrogle igle

V podsklopu so vse okrogle igle

Polipropilen, dvojna igla, okrogla, ½ kroga 37mm

 

Polipropilen, dvojna igla, okrogla, ½ kroga 17mm ...

Podsklop specialne igle

V podsklopu so vse specialne igle, ki jih lahko ponudi samo en proizvajalec (npr. volfram-renij igle, kontrolirano snemljive igle…)

Polipropilen, igla volfram-renij, 3/8 dvojna 7/0 60cm …..

 

Tabela: Primer pravilno oblikovanega sklopa in podsklopov za šivalni material, ki omogoča izbiro širokega nabora dobaviteljev.

 

 

Eden izmed ključnih sestavin javnega naročila je oblikovanje sklopa. Pravilno oblikovane sklope in podsklope lahko izdela samo tisti, ki materiale pozna in jih dejansko uporablja. Torej izkušeni klinični zdravniki z visoko moralno in etično integriteto. Vse ostalo je približek, ki koristi samo določenim interesom.

 

Naštetih je nekaj najpogostejših anomalij, zaradi katerih proizvajalec izpade na izboru javnega razpisa v državnem zdravstvu:

 

Razlogi, ki onemogočejo sodelovanje proizvajalca v javnem naročilu

Sklop vsebuje ozko specifične artikle, da je vnaprej jasno, da celoten sklop lahko zapolni samo določen dobavitelj

Sklop vsebuje tudi ozko specifični material. Tako je vnaprej jasno, da lahko dobavo sklopa zagotavlja samo en dobavitelj.

Sklop je pripravljen tako obširno (popolnoma različni materiali), da se lahko prijavi samo dobavitelj in ne proizvajalec

Javni razpis je bil narejen za večletno obdobje. Nekatere bolnišnice imajo razpise na 4 leta, tako, da v vmesnem obdobju ni možno kandidirati na razpis.

Kljub temu, da je kvaliteta domačega proizvajalca popolnoma ustrezna in primerljiva s konkurenčnimi izdelki, lahko zdravstveno osebje izdelek oceni kot neustreznega in izbere želenega.

 

 

 

Zaradi teh in še drugih razlogov državno zdravstvo "izključi" proizvajalca iz javnega razpisa. Če bi zdravstvo delovalo, potem javna naročila (in zakon o javnem naročanju) niso potrebna. V Sloveniji imamo javno zdravstvo, v katerem zdravniki in ustanove naročajo materiale brez javnih naročil. Zdravniki, ki vodijo svoja podjetja, sploh ne poznajo tovrstne hipernormiranosti, pa vseeno učinkovito izberejo najučinkovitejšega kvalitetnega ponudnika.

 

 

Državno zdravstvo služi kanaliziranju denarja

 

V Sloveniji se ukvarjamo z javnimi naročili materialov v zdravstvu, namesto da bi se ukvarjali z učinkovitim uresničevanjem javnih zdravstvenih storitev za vse! Analiza cen pokaže, da tudi dobavitelji na navideznem prostem trgu javnega zdravstva izkoriščajo neurejenost Sistema in dodatno zvišujejo marže. Zelo verjetno je namen obstoja državnega zdravstva prekanaliziranje denarja, ki ga državljani varčujemo pri zdravstveni zavarovalnici (zavarovalnicah). Niso problem zdravstvene zavarovalnice, ampak vladne politične stranke, ki se izogibajo odločnim in korenitim spremembam v zdravstvu. Problem traja vsaj dve desetletji in več.

 

Kljub temu, da je Ekstravizor z ogromnim trudom pokazal, da so razlike v cenah in maržah v državnem zdravstvu tako velike, je prejšnja leva vlada (SMC, DeSUS, SD) nakazala 136 milijonov evrov za poplačilo dobaviteljem in s tem neizpodbitno pokazala, da zdravstvo v Sloveniji ne potrebuje sprememb, ampak samo še več denarja. Iz kratke analize koalicijske pogodbe med istimi strankami in dodatno s še bolj radikalno levo stranko (Levica), pa je razvidno, da se bo ta trend nadaljeval. Pravosodni organi imajo dobesedno zvezane roke, ker je vse legalno!

 

Kaj storiti?

 

Slovenija potrebuje radikalno spremembo zdravstvenega sistema in definicijo javnega zdravstva z eno samo točko reforme:

 

1. Vsak državljan lahko koristi javne zdravstvene storitve pri kateremkoli zdravniku v Sloveniji.

 

Tista izvršilna oblast, ki tega ne bo dosegla, je in bo neposredno odgovorna za izgubo zbranega denarja državljanov za plačilo zdravstvenih storitev. Ta znesek znaša po ocenah vsaj 250 milijonov evrov na leto.

 

 

***

 

Projekt umestitve proizvajalca in spremembo modela na Medikontu je trajal štiri mesece. Rad bi se zahvalil za pomoč in prizadevnost slovenskemu podjetju Metaloplast. Ob sodelovanju sem začutil iskren trud in pregovorno marljivost Slovencev. Zahvala gre tudi mojim iskrenim kolegom in prijateljem, ki neumorno pro bono podpirajo, specificirajo materiale in tako ali drugače podpirajo pot, ki je začrtana. Zahvala tudi vodji programerskega dela naše skupnosti Medikont - dr. Gregi Jeršetu.

 

Krištof Zevnik je zobozdravnik, ustanovitelj skupinskega spletnega naročanja zdravnikov neposredno pri proizvajalcu - Medikont in zagovornik javnega zdravstva. Za umestitev proizvajalca Krištof Zavnik ni prejel nobenega plačila s strani kateregakoli podjetja, ustanove ali posameznika. Vso delo je bilo opravljeno pro bono.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923