Komentar

Izčrpane zaloge legitimnosti: Neuresničena pričakovanja, neizpolnjene obljube

Pred nekaj dnevi je dolgoletni akademski in diplomatski kolega - v pogovoru o možnostih za spremembe v slovenski politiki - menil, da pri nas ljudje še kar dobro, pravzaprav predobro živijo, da bi tvegali spor z aktualno oblastjo. Drugi, za spoznanje mlajši kolega in pisec teh vrstic sva - poznavajoč sociološke teorije o revoluciji - vljudno ugovarjala. Do neke mere sva upoštevala tudi jugoslovanske izkušnje in izkušnje t.i. slovenske pomladi. 

28.09.2018 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   levica   Evropa   Crane Brinton   neodvisnost   Slovenija   Kučan   Drnovšek   Marjan Šarec   Jugoslavija   Kocbek   571   Peticija proti cenzuri

Foto: Mediaspeed

Revolucije se začnejo s problemi v pred-revolucionarnih režimih: z vladnimi deficiti, z neobičajno pogostimi pritožbami zaradi davkov, zaradi prednostne obravnave gospodarskih interesov neke skupine pred drugimi, zaradi administrativnih zapletov in zmešnjav; zaradi vtisa, da talentirani ljudje ne morejo narediti kariere; … ker vladi nasprotujejo intelektualci … Revolucije se bolj kot iz bede rodijo iz upanja. 

(Crane BrintonAnatomija revolucije, 1938)

Jugoslavija je bila - predvsem za tiste, ki je niso dobro poznali ali so jo opazovali od zunaj, videti kot nekakšno upanje socialističnega in celo zahodnega sveta. Tito se je uprl Stalinu; madžarski in češkoslovaški reformisti so se leta 1956 in leta 1968 - čeprav so na koncu propadli - zgledovali po njem. Slovenski javnosti - razen zgodovinskim pričam, poznavalcem emigrantske literature in bralcem Kocbekovih del - so bile desetletja prikrite medvojne drame, predvsem pa povojne manipulacije komunistov. Partija in njen propagandni stroj sta dosegla izbris posameznih dogodkov, predvsem pa zgodovinskih in mednarodnih primerjav. Državljani so kljub temu upali na boljše življenje, ki se je - resda počasi, vendar postopoma - približevalo. Veliko upanje so v šestdesetih letih zbudili odstavitev Rankovića, Kraigherjeva gospodarska reforma in Kavčičev nacionalni liberalizem. Vendar je bil velik tudi protiudarec, saj je npr. jugoslovanska študentovska revolucija (1968) zahtevala vrnitev k "realnemu socializmu", o kateri Partije ni bilo treba veliko prepričevati. Sledila so mračnjaška sedemdeseta leta, ki so odpravila upanje in sejala strah. Državljani so iskali razpoke v sistemu ali so se izseljevali, niti na misel jim ni prišlo, da bi se upirali. Kot je morda nespodobno slišati, je največje upanje predstavljala Titova smrt: za Slovence upanje demokracije, za Srbe in Hrvate upanje na obračun. Rezerve legitimnosti so bile porabljene.

 

Seveda so teorije in akademski pogovori ena, praktična dejanja in politika pa druga stvar. Vendar je mogoče z zanesljivostjo trditi, da je pojav odpora/upora povezan z visokimi, vendar neuresničenimi pričakovanji. Najvišje slovensko pričakovanje je bilo povezano z dvema bistvenima vrednotama: z demokracijo in neodvisnostjo, tj. z demokratično slovensko državo. O tej obljubi, ki sta jo uresničila gibanje slovenske pomladi in koalicija Demos, je bilo že veliko povedanega. V vsakem primeru je bila slovenska pomlad posledica velikega pričakovanja, ki je zraslo na pokopališču jugoslovanskega socializma, bratstva in enotnosti; njegova uresničitev pa ni bila preprosta, ker ji je (nekaj časa) poleg jugoslovanske nasprotovala večina uradnih struktur mednarodne skupnosti. Na vso srečo so pod površino - bolje v podnebju - evropske politike delovale še drugačne sile, ki so bile povezane z imeni od papeža Janeza Pavla II., ameriškega predsednika Reagana in voditelja Solidarnosti Wałęse do Jelcina, Gorbačova, Kohla in Genscherja; vsi ti pa so prispevali k epohalnemu koncu socializma in razpadu Sovjetske zveze leta 1991.

 

Druga velika slovenska obljuba je bila povezana s članstvi v mednarodnih povezavah (OVSE, EU, NATO, OECD …) in tudi ta je bila izpolnjena, zato se niti Demos niti Drnovškove koalicije niti Janševa vlada 2004-2008, ki je predsedovala OVSE in EU, niso resno soočile s problemom legitimnosti. Pred vstopom v Nato (2002-2004), torej v Drnovškovem času je bilo sicer nekaj neprijetnih pobud (leta 1998 New Agenda Coalition) in medijsko podloženih histeričnih poskusov odvračanja od evroatlantskih povezav; pred začetkom predsedovanja EU - oktobra 2007 - pa so novolevičarji z novinarjema Matejem Šurcem in Blažem Zgago na čelu sestavili protestno izjavo/peticijo "zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji", v bistvu zoper Janševo vlado. Peticijo je podpisalo 571 uslužbencev medijskih podjetij, med njimi (na 108. mestu) tedaj komaj znani "televizijski novinar" Marjan Šarec. Začela se je pomembna ofenziva, ki jo je mogoče imenovati: legitimizacija poznega socializma. Socializem v samostojni, demokratični, srednjeevropski Sloveniji?

 

 

Sprememba družbeno-ekonomskega sistema?

 

Iz jugoslovanskih časov vsega hudega vajena starejša generacija, poleg nje pa mlajši, bolj površni, predvsem pa dobronamerni opazovalci slovenskega političnega življenja letošnjo jesensko levičarsko ofenzivo opazujejo kot bolj ali manj običajno politično obstreljevanje. Vendar ne gre za takšno obstreljevanje, ampak za kulturni boj, ki je prerasel v usodnejšo politično konfrontacijo. Če Kučanu in Ribičiču odpustimo, da sta 27. junija 1991 nagovarjala Piera Fassina, naj italijanska in evropska levica "ne podarita neodvisnosti bivših jugoslovanskih republik desnici", seveda ni mogoče spregledati prizadevanj (istih ljudi), da leta 1997 evropskim voditeljem, kot je bil Helmut Kohl, slovensko kandidaturo za NATO prikažejo kot drugorazredno temo. Ta kampanja se je potem leta 1998 utelesila v znani včlanitvi Slovenije v protinatovski klub New Agenda Coalition in v sporu med dvema strujama v slovenski politiki, prozahodno Drnovškovo in prorusko Kučanovo oz. Türkovo.

 

Opazovalci slovenske politike, ki imajo dober spomin, in ljubitelji arhivov se bodo spomnili, kakšno vrenje je leta 2002 in 2003 povzročila odločitev, da se Slovenija priključi Natu. Slovenski levičarji so takrat dvotretjinsko referendumsko podporo Natu razlagali kot odločitev manjšine in ostali živi. Privržence proruske politike je začasno poparila volilna zmaga desno-sredinske koalicije leta 2004, v odprt boj pa so se spustili leta 2007 s Peticijo 571, ki je ponovila Kučanovo in Ribičičevo priporočilo Pieru Fassinu: Ne dopustite, da bi desnica predsedovala Evropski uniji!

 

Leta 2008 so se - v trenutku velike zaposlenosti vlade s predsedovanjem - za vsakim slovenskim vogalom pojavili rdeči džambo plakati, ki so reklamirali bivše komuniste, sledila je njihova zmaga, ki so jo okrasili z LDS in novo stranko Zares. Leta 2011 je sledila Jankovićeva revolucija. Uvodnemu romanju levičarjev na Magistrat so sledile famozne računske napake, tem pa Janševa vlada, ki je levičarje spravila v takšno zadrego, da so odredili splošno mobilizacijo. Prišlo je do padca vlade, spomladi 2013 je nastopila Alenka Bratušek, ki je potem aprila 2013 skupaj s Kučanom, Türkom, Jankovićem in Pahorjem v Stožicah slavila obletnico ustanovitve Antiimperialistične fronte in prepevala revolucionarne pesmi. Posebej navdušeno in stoje so peli komunistično himno Internacionalo. Na tej in podobnih političnih manifestacijah so levičarji poniževali osamosvojitev in premlevali scenarije za končno zmago. Junija 2014 so potem poslali v zapor vodjo opozicije Janšo, julija pa za predsednika vlade izvolili Cerarja. Razigrani levičarji so se za letošnje volitve odločili v orbito izstreliti ime, ki ga sicer najdemo na 108. mestu seznama podpisnikov Peticije 571 iz leta 2007.

 

Letošnje volitve in pogajalski manevri pri sestavljanju vladne koalicije so skoraj do dna izpraznili zaloge legitimnosti, ki se je nakopičila po letu 1991. Nenavadna je bila že vnema, s katero je kar šest strank, med katerimi je bila nova stranka nekdanjega podpisnika Peticije 571 Marjana Šarca (LMŠ), zavračalo pogovore z relativnim zmagovalcem volitev Janezom Janšo. Jedro slovenskih težav z legitimnostjo pa predstavljata dokumenta, ki ju je 3. in 5. septembra 2018 objavil Klub slovenskih podjetnikov (SBC).

 

Prvi dokument so poslali vsem slovenskim politikom in oblastnikom:

 

"Hujskaški ton, širitev neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, tendencioznost, predvsem pa nedopusten sovražni govor do podjetnikov, ki ga je potrebno obsoditi, in odkrito pozivanje k vzpostavitvi nekega drugega družbeno-ekonomskega sistema, in to z vsemi sredstvi na nedemokratičen način, so nas šokirali."

 

 

Drugi dokument je peticija, ki vabi k podpisovanju:

 

"Prišel je čas, da se opredelimo do vprašanja, ki je izrednega pomena za nadaljnjo usodo naše domovine. Si v Sloveniji še želimo podjetništva? Mar res cenimo uspešne in odgovorne podjetnike? Je podjetnost v Sloveniji še vrednota?"

 

 

Pisec teh vrstic priznava svojo kratkovidnost in naivnost v zvezi z upanjem in napovedmi, da se bosta po letošnjih volitvah za vlado dogovorili prvo- in drugo-uvrščena stranka (SDS in LMŠ), in ko je verjel, da gre pri Marjanu Šarcu pač za nov obraz. Šlo je za najnovejšo epizodo nadaljevanke, ki se je začela v ozadju slovenske neodvisnosti že leta 1991. Najbolj dramatične epizode te nadaljevanke so predvajali leta 1997 in 1998, nato leta 2002 in 2003, nato leta 2007 in 2008. Letos smo videli "srečni konec". Ob tej oznaki bi se lahko poigrali s pojmi kot kriza legitimnosti ali  (fukuyamovski) konec zgodovine, vendar je menda še najbolj primerna primerjava s holivudskimi komedijami, v katerih bančni roparji pobegnejo z ukradenim denarjem in veselo živijo na oddaljenem tropskem otoku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.786
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.573
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.249
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 867
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.107
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 840
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 817
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 489