Komentar

Izčrpane zaloge legitimnosti: Neuresničena pričakovanja, neizpolnjene obljube

Pred nekaj dnevi je dolgoletni akademski in diplomatski kolega - v pogovoru o možnostih za spremembe v slovenski politiki - menil, da pri nas ljudje še kar dobro, pravzaprav predobro živijo, da bi tvegali spor z aktualno oblastjo. Drugi, za spoznanje mlajši kolega in pisec teh vrstic sva - poznavajoč sociološke teorije o revoluciji - vljudno ugovarjala. Do neke mere sva upoštevala tudi jugoslovanske izkušnje in izkušnje t.i. slovenske pomladi. 

28.09.2018 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   levica   Evropa   Crane Brinton   neodvisnost   Slovenija   Kučan   Drnovšek   Marjan Šarec   Jugoslavija   Kocbek   571   Peticija proti cenzuri

Foto: Mediaspeed

Revolucije se začnejo s problemi v pred-revolucionarnih režimih: z vladnimi deficiti, z neobičajno pogostimi pritožbami zaradi davkov, zaradi prednostne obravnave gospodarskih interesov neke skupine pred drugimi, zaradi administrativnih zapletov in zmešnjav; zaradi vtisa, da talentirani ljudje ne morejo narediti kariere; … ker vladi nasprotujejo intelektualci … Revolucije se bolj kot iz bede rodijo iz upanja. 

(Crane BrintonAnatomija revolucije, 1938)

Jugoslavija je bila - predvsem za tiste, ki je niso dobro poznali ali so jo opazovali od zunaj, videti kot nekakšno upanje socialističnega in celo zahodnega sveta. Tito se je uprl Stalinu; madžarski in češkoslovaški reformisti so se leta 1956 in leta 1968 - čeprav so na koncu propadli - zgledovali po njem. Slovenski javnosti - razen zgodovinskim pričam, poznavalcem emigrantske literature in bralcem Kocbekovih del - so bile desetletja prikrite medvojne drame, predvsem pa povojne manipulacije komunistov. Partija in njen propagandni stroj sta dosegla izbris posameznih dogodkov, predvsem pa zgodovinskih in mednarodnih primerjav. Državljani so kljub temu upali na boljše življenje, ki se je - resda počasi, vendar postopoma - približevalo. Veliko upanje so v šestdesetih letih zbudili odstavitev Rankovića, Kraigherjeva gospodarska reforma in Kavčičev nacionalni liberalizem. Vendar je bil velik tudi protiudarec, saj je npr. jugoslovanska študentovska revolucija (1968) zahtevala vrnitev k "realnemu socializmu", o kateri Partije ni bilo treba veliko prepričevati. Sledila so mračnjaška sedemdeseta leta, ki so odpravila upanje in sejala strah. Državljani so iskali razpoke v sistemu ali so se izseljevali, niti na misel jim ni prišlo, da bi se upirali. Kot je morda nespodobno slišati, je največje upanje predstavljala Titova smrt: za Slovence upanje demokracije, za Srbe in Hrvate upanje na obračun. Rezerve legitimnosti so bile porabljene.

 

Seveda so teorije in akademski pogovori ena, praktična dejanja in politika pa druga stvar. Vendar je mogoče z zanesljivostjo trditi, da je pojav odpora/upora povezan z visokimi, vendar neuresničenimi pričakovanji. Najvišje slovensko pričakovanje je bilo povezano z dvema bistvenima vrednotama: z demokracijo in neodvisnostjo, tj. z demokratično slovensko državo. O tej obljubi, ki sta jo uresničila gibanje slovenske pomladi in koalicija Demos, je bilo že veliko povedanega. V vsakem primeru je bila slovenska pomlad posledica velikega pričakovanja, ki je zraslo na pokopališču jugoslovanskega socializma, bratstva in enotnosti; njegova uresničitev pa ni bila preprosta, ker ji je (nekaj časa) poleg jugoslovanske nasprotovala večina uradnih struktur mednarodne skupnosti. Na vso srečo so pod površino - bolje v podnebju - evropske politike delovale še drugačne sile, ki so bile povezane z imeni od papeža Janeza Pavla II., ameriškega predsednika Reagana in voditelja Solidarnosti Wałęse do Jelcina, Gorbačova, Kohla in Genscherja; vsi ti pa so prispevali k epohalnemu koncu socializma in razpadu Sovjetske zveze leta 1991.

 

Druga velika slovenska obljuba je bila povezana s članstvi v mednarodnih povezavah (OVSE, EU, NATO, OECD …) in tudi ta je bila izpolnjena, zato se niti Demos niti Drnovškove koalicije niti Janševa vlada 2004-2008, ki je predsedovala OVSE in EU, niso resno soočile s problemom legitimnosti. Pred vstopom v Nato (2002-2004), torej v Drnovškovem času je bilo sicer nekaj neprijetnih pobud (leta 1998 New Agenda Coalition) in medijsko podloženih histeričnih poskusov odvračanja od evroatlantskih povezav; pred začetkom predsedovanja EU - oktobra 2007 - pa so novolevičarji z novinarjema Matejem Šurcem in Blažem Zgago na čelu sestavili protestno izjavo/peticijo "zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji", v bistvu zoper Janševo vlado. Peticijo je podpisalo 571 uslužbencev medijskih podjetij, med njimi (na 108. mestu) tedaj komaj znani "televizijski novinar" Marjan Šarec. Začela se je pomembna ofenziva, ki jo je mogoče imenovati: legitimizacija poznega socializma. Socializem v samostojni, demokratični, srednjeevropski Sloveniji?

 

 

Sprememba družbeno-ekonomskega sistema?

 

Iz jugoslovanskih časov vsega hudega vajena starejša generacija, poleg nje pa mlajši, bolj površni, predvsem pa dobronamerni opazovalci slovenskega političnega življenja letošnjo jesensko levičarsko ofenzivo opazujejo kot bolj ali manj običajno politično obstreljevanje. Vendar ne gre za takšno obstreljevanje, ampak za kulturni boj, ki je prerasel v usodnejšo politično konfrontacijo. Če Kučanu in Ribičiču odpustimo, da sta 27. junija 1991 nagovarjala Piera Fassina, naj italijanska in evropska levica "ne podarita neodvisnosti bivših jugoslovanskih republik desnici", seveda ni mogoče spregledati prizadevanj (istih ljudi), da leta 1997 evropskim voditeljem, kot je bil Helmut Kohl, slovensko kandidaturo za NATO prikažejo kot drugorazredno temo. Ta kampanja se je potem leta 1998 utelesila v znani včlanitvi Slovenije v protinatovski klub New Agenda Coalition in v sporu med dvema strujama v slovenski politiki, prozahodno Drnovškovo in prorusko Kučanovo oz. Türkovo.

 

Opazovalci slovenske politike, ki imajo dober spomin, in ljubitelji arhivov se bodo spomnili, kakšno vrenje je leta 2002 in 2003 povzročila odločitev, da se Slovenija priključi Natu. Slovenski levičarji so takrat dvotretjinsko referendumsko podporo Natu razlagali kot odločitev manjšine in ostali živi. Privržence proruske politike je začasno poparila volilna zmaga desno-sredinske koalicije leta 2004, v odprt boj pa so se spustili leta 2007 s Peticijo 571, ki je ponovila Kučanovo in Ribičičevo priporočilo Pieru Fassinu: Ne dopustite, da bi desnica predsedovala Evropski uniji!

 

Leta 2008 so se - v trenutku velike zaposlenosti vlade s predsedovanjem - za vsakim slovenskim vogalom pojavili rdeči džambo plakati, ki so reklamirali bivše komuniste, sledila je njihova zmaga, ki so jo okrasili z LDS in novo stranko Zares. Leta 2011 je sledila Jankovićeva revolucija. Uvodnemu romanju levičarjev na Magistrat so sledile famozne računske napake, tem pa Janševa vlada, ki je levičarje spravila v takšno zadrego, da so odredili splošno mobilizacijo. Prišlo je do padca vlade, spomladi 2013 je nastopila Alenka Bratušek, ki je potem aprila 2013 skupaj s Kučanom, Türkom, Jankovićem in Pahorjem v Stožicah slavila obletnico ustanovitve Antiimperialistične fronte in prepevala revolucionarne pesmi. Posebej navdušeno in stoje so peli komunistično himno Internacionalo. Na tej in podobnih političnih manifestacijah so levičarji poniževali osamosvojitev in premlevali scenarije za končno zmago. Junija 2014 so potem poslali v zapor vodjo opozicije Janšo, julija pa za predsednika vlade izvolili Cerarja. Razigrani levičarji so se za letošnje volitve odločili v orbito izstreliti ime, ki ga sicer najdemo na 108. mestu seznama podpisnikov Peticije 571 iz leta 2007.

 

Letošnje volitve in pogajalski manevri pri sestavljanju vladne koalicije so skoraj do dna izpraznili zaloge legitimnosti, ki se je nakopičila po letu 1991. Nenavadna je bila že vnema, s katero je kar šest strank, med katerimi je bila nova stranka nekdanjega podpisnika Peticije 571 Marjana Šarca (LMŠ), zavračalo pogovore z relativnim zmagovalcem volitev Janezom Janšo. Jedro slovenskih težav z legitimnostjo pa predstavljata dokumenta, ki ju je 3. in 5. septembra 2018 objavil Klub slovenskih podjetnikov (SBC).

 

Prvi dokument so poslali vsem slovenskim politikom in oblastnikom:

 

"Hujskaški ton, širitev neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, tendencioznost, predvsem pa nedopusten sovražni govor do podjetnikov, ki ga je potrebno obsoditi, in odkrito pozivanje k vzpostavitvi nekega drugega družbeno-ekonomskega sistema, in to z vsemi sredstvi na nedemokratičen način, so nas šokirali."

 

 

Drugi dokument je peticija, ki vabi k podpisovanju:

 

"Prišel je čas, da se opredelimo do vprašanja, ki je izrednega pomena za nadaljnjo usodo naše domovine. Si v Sloveniji še želimo podjetništva? Mar res cenimo uspešne in odgovorne podjetnike? Je podjetnost v Sloveniji še vrednota?"

 

 

Pisec teh vrstic priznava svojo kratkovidnost in naivnost v zvezi z upanjem in napovedmi, da se bosta po letošnjih volitvah za vlado dogovorili prvo- in drugo-uvrščena stranka (SDS in LMŠ), in ko je verjel, da gre pri Marjanu Šarcu pač za nov obraz. Šlo je za najnovejšo epizodo nadaljevanke, ki se je začela v ozadju slovenske neodvisnosti že leta 1991. Najbolj dramatične epizode te nadaljevanke so predvajali leta 1997 in 1998, nato leta 2002 in 2003, nato leta 2007 in 2008. Letos smo videli "srečni konec". Ob tej oznaki bi se lahko poigrali s pojmi kot kriza legitimnosti ali  (fukuyamovski) konec zgodovine, vendar je menda še najbolj primerna primerjava s holivudskimi komedijami, v katerih bančni roparji pobegnejo z ukradenim denarjem in veselo živijo na oddaljenem tropskem otoku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
6
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.759
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.571
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.431
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.303
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.369
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 758
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.052
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.836