Komentar

Izčrpane zaloge legitimnosti: Neuresničena pričakovanja, neizpolnjene obljube

Pred nekaj dnevi je dolgoletni akademski in diplomatski kolega - v pogovoru o možnostih za spremembe v slovenski politiki - menil, da pri nas ljudje še kar dobro, pravzaprav predobro živijo, da bi tvegali spor z aktualno oblastjo. Drugi, za spoznanje mlajši kolega in pisec teh vrstic sva - poznavajoč sociološke teorije o revoluciji - vljudno ugovarjala. Do neke mere sva upoštevala tudi jugoslovanske izkušnje in izkušnje t.i. slovenske pomladi. 

28.09.2018 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   levica   Evropa   Crane Brinton   neodvisnost   Slovenija   Kučan   Drnovšek   Marjan Šarec   Jugoslavija   Kocbek   571   Peticija proti cenzuri

Foto: Mediaspeed

Revolucije se začnejo s problemi v pred-revolucionarnih režimih: z vladnimi deficiti, z neobičajno pogostimi pritožbami zaradi davkov, zaradi prednostne obravnave gospodarskih interesov neke skupine pred drugimi, zaradi administrativnih zapletov in zmešnjav; zaradi vtisa, da talentirani ljudje ne morejo narediti kariere; … ker vladi nasprotujejo intelektualci … Revolucije se bolj kot iz bede rodijo iz upanja. 

(Crane BrintonAnatomija revolucije, 1938)

Jugoslavija je bila - predvsem za tiste, ki je niso dobro poznali ali so jo opazovali od zunaj, videti kot nekakšno upanje socialističnega in celo zahodnega sveta. Tito se je uprl Stalinu; madžarski in češkoslovaški reformisti so se leta 1956 in leta 1968 - čeprav so na koncu propadli - zgledovali po njem. Slovenski javnosti - razen zgodovinskim pričam, poznavalcem emigrantske literature in bralcem Kocbekovih del - so bile desetletja prikrite medvojne drame, predvsem pa povojne manipulacije komunistov. Partija in njen propagandni stroj sta dosegla izbris posameznih dogodkov, predvsem pa zgodovinskih in mednarodnih primerjav. Državljani so kljub temu upali na boljše življenje, ki se je - resda počasi, vendar postopoma - približevalo. Veliko upanje so v šestdesetih letih zbudili odstavitev Rankovića, Kraigherjeva gospodarska reforma in Kavčičev nacionalni liberalizem. Vendar je bil velik tudi protiudarec, saj je npr. jugoslovanska študentovska revolucija (1968) zahtevala vrnitev k "realnemu socializmu", o kateri Partije ni bilo treba veliko prepričevati. Sledila so mračnjaška sedemdeseta leta, ki so odpravila upanje in sejala strah. Državljani so iskali razpoke v sistemu ali so se izseljevali, niti na misel jim ni prišlo, da bi se upirali. Kot je morda nespodobno slišati, je največje upanje predstavljala Titova smrt: za Slovence upanje demokracije, za Srbe in Hrvate upanje na obračun. Rezerve legitimnosti so bile porabljene.

 

Seveda so teorije in akademski pogovori ena, praktična dejanja in politika pa druga stvar. Vendar je mogoče z zanesljivostjo trditi, da je pojav odpora/upora povezan z visokimi, vendar neuresničenimi pričakovanji. Najvišje slovensko pričakovanje je bilo povezano z dvema bistvenima vrednotama: z demokracijo in neodvisnostjo, tj. z demokratično slovensko državo. O tej obljubi, ki sta jo uresničila gibanje slovenske pomladi in koalicija Demos, je bilo že veliko povedanega. V vsakem primeru je bila slovenska pomlad posledica velikega pričakovanja, ki je zraslo na pokopališču jugoslovanskega socializma, bratstva in enotnosti; njegova uresničitev pa ni bila preprosta, ker ji je (nekaj časa) poleg jugoslovanske nasprotovala večina uradnih struktur mednarodne skupnosti. Na vso srečo so pod površino - bolje v podnebju - evropske politike delovale še drugačne sile, ki so bile povezane z imeni od papeža Janeza Pavla II., ameriškega predsednika Reagana in voditelja Solidarnosti Wałęse do Jelcina, Gorbačova, Kohla in Genscherja; vsi ti pa so prispevali k epohalnemu koncu socializma in razpadu Sovjetske zveze leta 1991.

 

Druga velika slovenska obljuba je bila povezana s članstvi v mednarodnih povezavah (OVSE, EU, NATO, OECD …) in tudi ta je bila izpolnjena, zato se niti Demos niti Drnovškove koalicije niti Janševa vlada 2004-2008, ki je predsedovala OVSE in EU, niso resno soočile s problemom legitimnosti. Pred vstopom v Nato (2002-2004), torej v Drnovškovem času je bilo sicer nekaj neprijetnih pobud (leta 1998 New Agenda Coalition) in medijsko podloženih histeričnih poskusov odvračanja od evroatlantskih povezav; pred začetkom predsedovanja EU - oktobra 2007 - pa so novolevičarji z novinarjema Matejem Šurcem in Blažem Zgago na čelu sestavili protestno izjavo/peticijo "zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji", v bistvu zoper Janševo vlado. Peticijo je podpisalo 571 uslužbencev medijskih podjetij, med njimi (na 108. mestu) tedaj komaj znani "televizijski novinar" Marjan Šarec. Začela se je pomembna ofenziva, ki jo je mogoče imenovati: legitimizacija poznega socializma. Socializem v samostojni, demokratični, srednjeevropski Sloveniji?

 

 

Sprememba družbeno-ekonomskega sistema?

 

Iz jugoslovanskih časov vsega hudega vajena starejša generacija, poleg nje pa mlajši, bolj površni, predvsem pa dobronamerni opazovalci slovenskega političnega življenja letošnjo jesensko levičarsko ofenzivo opazujejo kot bolj ali manj običajno politično obstreljevanje. Vendar ne gre za takšno obstreljevanje, ampak za kulturni boj, ki je prerasel v usodnejšo politično konfrontacijo. Če Kučanu in Ribičiču odpustimo, da sta 27. junija 1991 nagovarjala Piera Fassina, naj italijanska in evropska levica "ne podarita neodvisnosti bivših jugoslovanskih republik desnici", seveda ni mogoče spregledati prizadevanj (istih ljudi), da leta 1997 evropskim voditeljem, kot je bil Helmut Kohl, slovensko kandidaturo za NATO prikažejo kot drugorazredno temo. Ta kampanja se je potem leta 1998 utelesila v znani včlanitvi Slovenije v protinatovski klub New Agenda Coalition in v sporu med dvema strujama v slovenski politiki, prozahodno Drnovškovo in prorusko Kučanovo oz. Türkovo.

 

Opazovalci slovenske politike, ki imajo dober spomin, in ljubitelji arhivov se bodo spomnili, kakšno vrenje je leta 2002 in 2003 povzročila odločitev, da se Slovenija priključi Natu. Slovenski levičarji so takrat dvotretjinsko referendumsko podporo Natu razlagali kot odločitev manjšine in ostali živi. Privržence proruske politike je začasno poparila volilna zmaga desno-sredinske koalicije leta 2004, v odprt boj pa so se spustili leta 2007 s Peticijo 571, ki je ponovila Kučanovo in Ribičičevo priporočilo Pieru Fassinu: Ne dopustite, da bi desnica predsedovala Evropski uniji!

 

Leta 2008 so se - v trenutku velike zaposlenosti vlade s predsedovanjem - za vsakim slovenskim vogalom pojavili rdeči džambo plakati, ki so reklamirali bivše komuniste, sledila je njihova zmaga, ki so jo okrasili z LDS in novo stranko Zares. Leta 2011 je sledila Jankovićeva revolucija. Uvodnemu romanju levičarjev na Magistrat so sledile famozne računske napake, tem pa Janševa vlada, ki je levičarje spravila v takšno zadrego, da so odredili splošno mobilizacijo. Prišlo je do padca vlade, spomladi 2013 je nastopila Alenka Bratušek, ki je potem aprila 2013 skupaj s Kučanom, Türkom, Jankovićem in Pahorjem v Stožicah slavila obletnico ustanovitve Antiimperialistične fronte in prepevala revolucionarne pesmi. Posebej navdušeno in stoje so peli komunistično himno Internacionalo. Na tej in podobnih političnih manifestacijah so levičarji poniževali osamosvojitev in premlevali scenarije za končno zmago. Junija 2014 so potem poslali v zapor vodjo opozicije Janšo, julija pa za predsednika vlade izvolili Cerarja. Razigrani levičarji so se za letošnje volitve odločili v orbito izstreliti ime, ki ga sicer najdemo na 108. mestu seznama podpisnikov Peticije 571 iz leta 2007.

 

Letošnje volitve in pogajalski manevri pri sestavljanju vladne koalicije so skoraj do dna izpraznili zaloge legitimnosti, ki se je nakopičila po letu 1991. Nenavadna je bila že vnema, s katero je kar šest strank, med katerimi je bila nova stranka nekdanjega podpisnika Peticije 571 Marjana Šarca (LMŠ), zavračalo pogovore z relativnim zmagovalcem volitev Janezom Janšo. Jedro slovenskih težav z legitimnostjo pa predstavljata dokumenta, ki ju je 3. in 5. septembra 2018 objavil Klub slovenskih podjetnikov (SBC).

 

Prvi dokument so poslali vsem slovenskim politikom in oblastnikom:

 

"Hujskaški ton, širitev neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, tendencioznost, predvsem pa nedopusten sovražni govor do podjetnikov, ki ga je potrebno obsoditi, in odkrito pozivanje k vzpostavitvi nekega drugega družbeno-ekonomskega sistema, in to z vsemi sredstvi na nedemokratičen način, so nas šokirali."

 

 

Drugi dokument je peticija, ki vabi k podpisovanju:

 

"Prišel je čas, da se opredelimo do vprašanja, ki je izrednega pomena za nadaljnjo usodo naše domovine. Si v Sloveniji še želimo podjetništva? Mar res cenimo uspešne in odgovorne podjetnike? Je podjetnost v Sloveniji še vrednota?"

 

 

Pisec teh vrstic priznava svojo kratkovidnost in naivnost v zvezi z upanjem in napovedmi, da se bosta po letošnjih volitvah za vlado dogovorili prvo- in drugo-uvrščena stranka (SDS in LMŠ), in ko je verjel, da gre pri Marjanu Šarcu pač za nov obraz. Šlo je za najnovejšo epizodo nadaljevanke, ki se je začela v ozadju slovenske neodvisnosti že leta 1991. Najbolj dramatične epizode te nadaljevanke so predvajali leta 1997 in 1998, nato leta 2002 in 2003, nato leta 2007 in 2008. Letos smo videli "srečni konec". Ob tej oznaki bi se lahko poigrali s pojmi kot kriza legitimnosti ali  (fukuyamovski) konec zgodovine, vendar je menda še najbolj primerna primerjava s holivudskimi komedijami, v katerih bančni roparji pobegnejo z ukradenim denarjem in veselo živijo na oddaljenem tropskem otoku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.495
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.316
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.340
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.671
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.967
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.919
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.395
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.456
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.056