Komentar

Mitologija sovražnega govora: Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno?

Vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje. Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožjenasiljeudarzrušitev. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana.

30.09.2018 22:45
Piše: Špela Razpet
Ključne besede:   sovražni govor   človekove pravice   EKČP   ustava   svoboda   napadalni govor   žaljenje   država   civilna družba   združevanje

Foto: Topnews

Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je.

Marsikomu ni čisto jasno, kako velik pomen ima svoboda izražanja in kje se njena meja zaključi. Pa vendarle, ni tako težko razumeti, za kaj gre. Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica, ki je zaščitena z 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in 39. členom ustave Republike Slovenije. V hierarhiji temeljnih človekovih pravic in svoboščin nedvomno zaseda sam vrh, saj brez nje ni mogoče dejansko in učinkovito uresničevati številnih drugih pravic ter svoboščin. Po mnenju Andraža Terška je svoboda izražanja "ustavna kri demokracije", saj sodi med temeljna načela demokratične družbe in med temeljne pogoje za njen razvoj ter razvoj vsakega posameznika. Svobodni pretok informacij in idej služi obveščeni politični razpravi. Je varnostna zaklopka in deluje kot zavora pred zlorabo moči javnih uslužbencev. Omogoča torej razkrivanje napak pri vladanju in udejanjanju pravičnosti v državi. Ljudem omogoča demokratično samovladanje, ker vključuje pravno zaščito pravice državljanov, da se jim omogoči razumevanje zadev političnega značaja, oziroma jim zagotavlja, da se bodo javne zadeve, vprašanja in problemi reševali na temelju univerzalnega razpravljanja (1).

 

Država mora pravico svobode izražanja varovati ne le pred državo v ožjem smislu, ali pred subjekti javnega prava, temveč tudi pred posegi iz zasebne sfere. Že Kant je v svojem spisu O občem mnenju zatrjeval, da je prav "svoboda peresa" edini branik pravic ljudstva (2). Prav tako je tudi John Stuart Mill v svojem znamenitem eseju O svobodi zapisal, da je svoboda izražanja neizogibna za duhovno dobrobit človeštva, od te dobrobiti pa so odvisne tudi vse druge dobrobiti. Meni, da je: "Prvič, katerokoli na silo utišano mnenje lahko, vsaj kolikor lahko z gotovostjo vemo, resnično. Zanikati tako možnost pomeni predpostaviti, da smo sami nezmotljivi. Drugič, čeravno je utišano mnenje zmotno, lahko – in to se zelo pogosto tudi zgodi – vsebuje del resnice. Ker pa je splošno ali prevladujoče mnenje o poljubni zadevi le redko ali sploh nikoli vsa resnica o njej, je spopad med različnimi mnenji edini način, da ga dopolnimo s preostankom resnice. Tretjič, tudi če je prevladujoče mnenje o neki zadevi ne le resnično, ampak hkrati tudi že vsa resnica o njej, ga bo večina ljudi sprejela zgolj v obliki predsodka, brez razumevanja in občutka za njegove razumne temelje, če ga ne bomo dovolj odločno in zavzeto spodbijali. In kot zadnje, bo samemu pomenu nauka grozilo, da gre bodisi v nič ali pa oslabi in izgubi odločilni vpliv na značaj in obnašanje, dogma pa postane zgolj formalna zaobljuba, ki le ovira in preprečuje, da bi iz razuma ali osebne izkušnje pognalo kakšno stvarno in iskreno prepričanje, ker je zmožna storiti karkoli drugega" (3). 

 

Prav tako je upor zoper nevzdržno oblast naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. Mnogi pozabljajo, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja in ga ob na glas izrečenem mnenju o nestrinjanju z vladajočo oblastjo, ali ob opozorilu na njihovo nepravilno ravnanje lahko kaj hitro preganjajo kot "kriminalca". Seveda pa se ta svoboda izražanja ob uporabi nasilja in pa pozivanju oziroma ščuvanju k nasilju skrči, saj tu ne gre zgolj za besedi. Seveda pa ne gre vse kar zadeva, omenja ali prikimava nasilju kot obliki vedenja smatrati, kot pozivanja in ščuvanja v pravnem smislu, torej v smislu kaznivega dejanja (vir). 

 

Kot kazniva dejanja pa ne prepoznavamo le pozivanja in ščuvanja k nasilju, ampak tudi sovražni govor, napadalni govor in žaljenje. Tu pa moramo biti pazljivi, kajti vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje, namigovanje k nasilju se ne kaže kot napadalni govor, čustvena prizadetost naslovnika pa ne ustvarja kaznivega dejanja izjavitelja. Napačen odnos do teh pravnih konceptov in opredelitev predstavlja večji problem za svobodno družbo, večjo oviro za razvoj demokracije in še večjo težavo za vladavino prava, pravi Teršek.

 

Razlik med besedama sovražni in napadalni govor se večina novinarjev in tudi pravnikov žal ne zaveda. Pravi pomen besed je postal mit. Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je. Javnosti je ponujena razlaga, da je lahko vsak, ki je žrtev žalitve, tudi žrtev sovražnega govora. Kot bi šlo za zahteve v smislu "izsilili bomo pravico, da imamo tudi mi svoj sovražni govor", pojasnjuje Teršek (vir).

 

Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Država se lahko odzove in se mora odzvati, če je prepričana, da se mora. Če stvar namiguje na resne grožnje in ne zgolj besede. Kaznovati nekoga za kaznivo dejanje, ki ne obstaja, pa je naravnost smešno in nelogično. Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno? Kako in na podlagi česa mu boš dokazal, da je storil kaznivo dejanje? Torej potemtakem človeka ne moreš obsoditi, da je storil kaznivo dejanje, saj to ne obstaja.

 

Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožje, nasilje, udar, zrušitev. Tudi, če je na robu nečesa orožarskega, a ga očitno ne prestopi. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana. Torej tudi aktivnega političnega delovanja. Predvsem pa je vse to del strategij javnega provociranja in taktike pritegovanja pozornosti, pojasnjuje Teršek (vir).

 

Na podlagi takih primerov se pravi pomen besed, kot so svoboda izražanja, sovražni in napadalni govor, ščuvanje k nasilju ipd. izgublja. Mediji, ki naj bi nas oskrbovali z informacijami, nas na ta način učijo "krive vere" - mečejo nam pesek v oči, nas zavajajo; mi pa jim slepo verjamemo. Trdno prepričani stojimo za lažnimi anekdotami o tem, kakšen je pravi pomen teh besed, a vendar ob njih tonemo vse globlje v nevednost.

 

 

Špela Razpet je študentka magistrskega programa Komuniciranje in mediji.

 

________________

(1) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(2) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(3) Teršek A. 2005. "Teorije o družbenem pomenu svobode izražanja – filozofija svobode izražanja", Svoboda javnega komuniciranja: II. del knjige Civilna družba in svoboda javnega komuniciranja. Pravna fakulteta, Ljubljana 2005

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,849
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,418
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,648
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,794
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,466
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 957
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,746
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 793
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 786
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,536