Komentar

Mitologija sovražnega govora: Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno?

Vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje. Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožjenasiljeudarzrušitev. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana.

30.09.2018 22:45
Piše: Špela Razpet
Ključne besede:   sovražni govor   človekove pravice   EKČP   ustava   svoboda   napadalni govor   žaljenje   država   civilna družba   združevanje

Foto: Topnews

Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je.

Marsikomu ni čisto jasno, kako velik pomen ima svoboda izražanja in kje se njena meja zaključi. Pa vendarle, ni tako težko razumeti, za kaj gre. Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica, ki je zaščitena z 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in 39. členom ustave Republike Slovenije. V hierarhiji temeljnih človekovih pravic in svoboščin nedvomno zaseda sam vrh, saj brez nje ni mogoče dejansko in učinkovito uresničevati številnih drugih pravic ter svoboščin. Po mnenju Andraža Terška je svoboda izražanja "ustavna kri demokracije", saj sodi med temeljna načela demokratične družbe in med temeljne pogoje za njen razvoj ter razvoj vsakega posameznika. Svobodni pretok informacij in idej služi obveščeni politični razpravi. Je varnostna zaklopka in deluje kot zavora pred zlorabo moči javnih uslužbencev. Omogoča torej razkrivanje napak pri vladanju in udejanjanju pravičnosti v državi. Ljudem omogoča demokratično samovladanje, ker vključuje pravno zaščito pravice državljanov, da se jim omogoči razumevanje zadev političnega značaja, oziroma jim zagotavlja, da se bodo javne zadeve, vprašanja in problemi reševali na temelju univerzalnega razpravljanja (1).

 

Država mora pravico svobode izražanja varovati ne le pred državo v ožjem smislu, ali pred subjekti javnega prava, temveč tudi pred posegi iz zasebne sfere. Že Kant je v svojem spisu O občem mnenju zatrjeval, da je prav "svoboda peresa" edini branik pravic ljudstva (2). Prav tako je tudi John Stuart Mill v svojem znamenitem eseju O svobodi zapisal, da je svoboda izražanja neizogibna za duhovno dobrobit človeštva, od te dobrobiti pa so odvisne tudi vse druge dobrobiti. Meni, da je: "Prvič, katerokoli na silo utišano mnenje lahko, vsaj kolikor lahko z gotovostjo vemo, resnično. Zanikati tako možnost pomeni predpostaviti, da smo sami nezmotljivi. Drugič, čeravno je utišano mnenje zmotno, lahko – in to se zelo pogosto tudi zgodi – vsebuje del resnice. Ker pa je splošno ali prevladujoče mnenje o poljubni zadevi le redko ali sploh nikoli vsa resnica o njej, je spopad med različnimi mnenji edini način, da ga dopolnimo s preostankom resnice. Tretjič, tudi če je prevladujoče mnenje o neki zadevi ne le resnično, ampak hkrati tudi že vsa resnica o njej, ga bo večina ljudi sprejela zgolj v obliki predsodka, brez razumevanja in občutka za njegove razumne temelje, če ga ne bomo dovolj odločno in zavzeto spodbijali. In kot zadnje, bo samemu pomenu nauka grozilo, da gre bodisi v nič ali pa oslabi in izgubi odločilni vpliv na značaj in obnašanje, dogma pa postane zgolj formalna zaobljuba, ki le ovira in preprečuje, da bi iz razuma ali osebne izkušnje pognalo kakšno stvarno in iskreno prepričanje, ker je zmožna storiti karkoli drugega" (3). 

 

Prav tako je upor zoper nevzdržno oblast naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. Mnogi pozabljajo, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja in ga ob na glas izrečenem mnenju o nestrinjanju z vladajočo oblastjo, ali ob opozorilu na njihovo nepravilno ravnanje lahko kaj hitro preganjajo kot "kriminalca". Seveda pa se ta svoboda izražanja ob uporabi nasilja in pa pozivanju oziroma ščuvanju k nasilju skrči, saj tu ne gre zgolj za besedi. Seveda pa ne gre vse kar zadeva, omenja ali prikimava nasilju kot obliki vedenja smatrati, kot pozivanja in ščuvanja v pravnem smislu, torej v smislu kaznivega dejanja (vir). 

 

Kot kazniva dejanja pa ne prepoznavamo le pozivanja in ščuvanja k nasilju, ampak tudi sovražni govor, napadalni govor in žaljenje. Tu pa moramo biti pazljivi, kajti vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje, namigovanje k nasilju se ne kaže kot napadalni govor, čustvena prizadetost naslovnika pa ne ustvarja kaznivega dejanja izjavitelja. Napačen odnos do teh pravnih konceptov in opredelitev predstavlja večji problem za svobodno družbo, večjo oviro za razvoj demokracije in še večjo težavo za vladavino prava, pravi Teršek.

 

Razlik med besedama sovražni in napadalni govor se večina novinarjev in tudi pravnikov žal ne zaveda. Pravi pomen besed je postal mit. Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je. Javnosti je ponujena razlaga, da je lahko vsak, ki je žrtev žalitve, tudi žrtev sovražnega govora. Kot bi šlo za zahteve v smislu "izsilili bomo pravico, da imamo tudi mi svoj sovražni govor", pojasnjuje Teršek (vir).

 

Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Država se lahko odzove in se mora odzvati, če je prepričana, da se mora. Če stvar namiguje na resne grožnje in ne zgolj besede. Kaznovati nekoga za kaznivo dejanje, ki ne obstaja, pa je naravnost smešno in nelogično. Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno? Kako in na podlagi česa mu boš dokazal, da je storil kaznivo dejanje? Torej potemtakem človeka ne moreš obsoditi, da je storil kaznivo dejanje, saj to ne obstaja.

 

Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožje, nasilje, udar, zrušitev. Tudi, če je na robu nečesa orožarskega, a ga očitno ne prestopi. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana. Torej tudi aktivnega političnega delovanja. Predvsem pa je vse to del strategij javnega provociranja in taktike pritegovanja pozornosti, pojasnjuje Teršek (vir).

 

Na podlagi takih primerov se pravi pomen besed, kot so svoboda izražanja, sovražni in napadalni govor, ščuvanje k nasilju ipd. izgublja. Mediji, ki naj bi nas oskrbovali z informacijami, nas na ta način učijo "krive vere" - mečejo nam pesek v oči, nas zavajajo; mi pa jim slepo verjamemo. Trdno prepričani stojimo za lažnimi anekdotami o tem, kakšen je pravi pomen teh besed, a vendar ob njih tonemo vse globlje v nevednost.

 

 

Špela Razpet je študentka magistrskega programa Komuniciranje in mediji.

 

________________

(1) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(2) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(3) Teršek A. 2005. "Teorije o družbenem pomenu svobode izražanja – filozofija svobode izražanja", Svoboda javnega komuniciranja: II. del knjige Civilna družba in svoboda javnega komuniciranja. Pravna fakulteta, Ljubljana 2005

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
18
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.704
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.685
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.764
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.308
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.164
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.748
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.888
08/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 986
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.111
10/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.249