Komentar

Mitologija sovražnega govora: Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno?

Vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje. Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožjenasiljeudarzrušitev. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana.

30.09.2018 22:45
Piše: Špela Razpet
Ključne besede:   sovražni govor   človekove pravice   EKČP   ustava   svoboda   napadalni govor   žaljenje   država   civilna družba   združevanje

Foto: Topnews

Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je.

Marsikomu ni čisto jasno, kako velik pomen ima svoboda izražanja in kje se njena meja zaključi. Pa vendarle, ni tako težko razumeti, za kaj gre. Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica, ki je zaščitena z 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in 39. členom ustave Republike Slovenije. V hierarhiji temeljnih človekovih pravic in svoboščin nedvomno zaseda sam vrh, saj brez nje ni mogoče dejansko in učinkovito uresničevati številnih drugih pravic ter svoboščin. Po mnenju Andraža Terška je svoboda izražanja "ustavna kri demokracije", saj sodi med temeljna načela demokratične družbe in med temeljne pogoje za njen razvoj ter razvoj vsakega posameznika. Svobodni pretok informacij in idej služi obveščeni politični razpravi. Je varnostna zaklopka in deluje kot zavora pred zlorabo moči javnih uslužbencev. Omogoča torej razkrivanje napak pri vladanju in udejanjanju pravičnosti v državi. Ljudem omogoča demokratično samovladanje, ker vključuje pravno zaščito pravice državljanov, da se jim omogoči razumevanje zadev političnega značaja, oziroma jim zagotavlja, da se bodo javne zadeve, vprašanja in problemi reševali na temelju univerzalnega razpravljanja (1).

 

Država mora pravico svobode izražanja varovati ne le pred državo v ožjem smislu, ali pred subjekti javnega prava, temveč tudi pred posegi iz zasebne sfere. Že Kant je v svojem spisu O občem mnenju zatrjeval, da je prav "svoboda peresa" edini branik pravic ljudstva (2). Prav tako je tudi John Stuart Mill v svojem znamenitem eseju O svobodi zapisal, da je svoboda izražanja neizogibna za duhovno dobrobit človeštva, od te dobrobiti pa so odvisne tudi vse druge dobrobiti. Meni, da je: "Prvič, katerokoli na silo utišano mnenje lahko, vsaj kolikor lahko z gotovostjo vemo, resnično. Zanikati tako možnost pomeni predpostaviti, da smo sami nezmotljivi. Drugič, čeravno je utišano mnenje zmotno, lahko – in to se zelo pogosto tudi zgodi – vsebuje del resnice. Ker pa je splošno ali prevladujoče mnenje o poljubni zadevi le redko ali sploh nikoli vsa resnica o njej, je spopad med različnimi mnenji edini način, da ga dopolnimo s preostankom resnice. Tretjič, tudi če je prevladujoče mnenje o neki zadevi ne le resnično, ampak hkrati tudi že vsa resnica o njej, ga bo večina ljudi sprejela zgolj v obliki predsodka, brez razumevanja in občutka za njegove razumne temelje, če ga ne bomo dovolj odločno in zavzeto spodbijali. In kot zadnje, bo samemu pomenu nauka grozilo, da gre bodisi v nič ali pa oslabi in izgubi odločilni vpliv na značaj in obnašanje, dogma pa postane zgolj formalna zaobljuba, ki le ovira in preprečuje, da bi iz razuma ali osebne izkušnje pognalo kakšno stvarno in iskreno prepričanje, ker je zmožna storiti karkoli drugega" (3). 

 

Prav tako je upor zoper nevzdržno oblast naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. Mnogi pozabljajo, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja in ga ob na glas izrečenem mnenju o nestrinjanju z vladajočo oblastjo, ali ob opozorilu na njihovo nepravilno ravnanje lahko kaj hitro preganjajo kot "kriminalca". Seveda pa se ta svoboda izražanja ob uporabi nasilja in pa pozivanju oziroma ščuvanju k nasilju skrči, saj tu ne gre zgolj za besedi. Seveda pa ne gre vse kar zadeva, omenja ali prikimava nasilju kot obliki vedenja smatrati, kot pozivanja in ščuvanja v pravnem smislu, torej v smislu kaznivega dejanja (vir). 

 

Kot kazniva dejanja pa ne prepoznavamo le pozivanja in ščuvanja k nasilju, ampak tudi sovražni govor, napadalni govor in žaljenje. Tu pa moramo biti pazljivi, kajti vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje, namigovanje k nasilju se ne kaže kot napadalni govor, čustvena prizadetost naslovnika pa ne ustvarja kaznivega dejanja izjavitelja. Napačen odnos do teh pravnih konceptov in opredelitev predstavlja večji problem za svobodno družbo, večjo oviro za razvoj demokracije in še večjo težavo za vladavino prava, pravi Teršek.

 

Razlik med besedama sovražni in napadalni govor se večina novinarjev in tudi pravnikov žal ne zaveda. Pravi pomen besed je postal mit. Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je. Javnosti je ponujena razlaga, da je lahko vsak, ki je žrtev žalitve, tudi žrtev sovražnega govora. Kot bi šlo za zahteve v smislu "izsilili bomo pravico, da imamo tudi mi svoj sovražni govor", pojasnjuje Teršek (vir).

 

Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Država se lahko odzove in se mora odzvati, če je prepričana, da se mora. Če stvar namiguje na resne grožnje in ne zgolj besede. Kaznovati nekoga za kaznivo dejanje, ki ne obstaja, pa je naravnost smešno in nelogično. Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno? Kako in na podlagi česa mu boš dokazal, da je storil kaznivo dejanje? Torej potemtakem človeka ne moreš obsoditi, da je storil kaznivo dejanje, saj to ne obstaja.

 

Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožje, nasilje, udar, zrušitev. Tudi, če je na robu nečesa orožarskega, a ga očitno ne prestopi. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana. Torej tudi aktivnega političnega delovanja. Predvsem pa je vse to del strategij javnega provociranja in taktike pritegovanja pozornosti, pojasnjuje Teršek (vir).

 

Na podlagi takih primerov se pravi pomen besed, kot so svoboda izražanja, sovražni in napadalni govor, ščuvanje k nasilju ipd. izgublja. Mediji, ki naj bi nas oskrbovali z informacijami, nas na ta način učijo "krive vere" - mečejo nam pesek v oči, nas zavajajo; mi pa jim slepo verjamemo. Trdno prepričani stojimo za lažnimi anekdotami o tem, kakšen je pravi pomen teh besed, a vendar ob njih tonemo vse globlje v nevednost.

 

 

Špela Razpet je študentka magistrskega programa Komuniciranje in mediji.

 

________________

(1) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(2) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(3) Teršek A. 2005. "Teorije o družbenem pomenu svobode izražanja – filozofija svobode izražanja", Svoboda javnega komuniciranja: II. del knjige Civilna družba in svoboda javnega komuniciranja. Pravna fakulteta, Ljubljana 2005

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
3
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,203
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,774
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,875
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,851
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,763
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,617
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,358
08/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,565
09/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,490
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 877