Komentar

Mitologija sovražnega govora: Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno?

Vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje. Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožjenasiljeudarzrušitev. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana.

30.09.2018 22:45
Piše: Špela Razpet
Ključne besede:   sovražni govor   človekove pravice   EKČP   ustava   svoboda   napadalni govor   žaljenje   država   civilna družba   združevanje

Foto: Topnews

Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je.

Marsikomu ni čisto jasno, kako velik pomen ima svoboda izražanja in kje se njena meja zaključi. Pa vendarle, ni tako težko razumeti, za kaj gre. Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica, ki je zaščitena z 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in 39. členom ustave Republike Slovenije. V hierarhiji temeljnih človekovih pravic in svoboščin nedvomno zaseda sam vrh, saj brez nje ni mogoče dejansko in učinkovito uresničevati številnih drugih pravic ter svoboščin. Po mnenju Andraža Terška je svoboda izražanja "ustavna kri demokracije", saj sodi med temeljna načela demokratične družbe in med temeljne pogoje za njen razvoj ter razvoj vsakega posameznika. Svobodni pretok informacij in idej služi obveščeni politični razpravi. Je varnostna zaklopka in deluje kot zavora pred zlorabo moči javnih uslužbencev. Omogoča torej razkrivanje napak pri vladanju in udejanjanju pravičnosti v državi. Ljudem omogoča demokratično samovladanje, ker vključuje pravno zaščito pravice državljanov, da se jim omogoči razumevanje zadev političnega značaja, oziroma jim zagotavlja, da se bodo javne zadeve, vprašanja in problemi reševali na temelju univerzalnega razpravljanja (1).

 

Država mora pravico svobode izražanja varovati ne le pred državo v ožjem smislu, ali pred subjekti javnega prava, temveč tudi pred posegi iz zasebne sfere. Že Kant je v svojem spisu O občem mnenju zatrjeval, da je prav "svoboda peresa" edini branik pravic ljudstva (2). Prav tako je tudi John Stuart Mill v svojem znamenitem eseju O svobodi zapisal, da je svoboda izražanja neizogibna za duhovno dobrobit človeštva, od te dobrobiti pa so odvisne tudi vse druge dobrobiti. Meni, da je: "Prvič, katerokoli na silo utišano mnenje lahko, vsaj kolikor lahko z gotovostjo vemo, resnično. Zanikati tako možnost pomeni predpostaviti, da smo sami nezmotljivi. Drugič, čeravno je utišano mnenje zmotno, lahko – in to se zelo pogosto tudi zgodi – vsebuje del resnice. Ker pa je splošno ali prevladujoče mnenje o poljubni zadevi le redko ali sploh nikoli vsa resnica o njej, je spopad med različnimi mnenji edini način, da ga dopolnimo s preostankom resnice. Tretjič, tudi če je prevladujoče mnenje o neki zadevi ne le resnično, ampak hkrati tudi že vsa resnica o njej, ga bo večina ljudi sprejela zgolj v obliki predsodka, brez razumevanja in občutka za njegove razumne temelje, če ga ne bomo dovolj odločno in zavzeto spodbijali. In kot zadnje, bo samemu pomenu nauka grozilo, da gre bodisi v nič ali pa oslabi in izgubi odločilni vpliv na značaj in obnašanje, dogma pa postane zgolj formalna zaobljuba, ki le ovira in preprečuje, da bi iz razuma ali osebne izkušnje pognalo kakšno stvarno in iskreno prepričanje, ker je zmožna storiti karkoli drugega" (3). 

 

Prav tako je upor zoper nevzdržno oblast naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. Mnogi pozabljajo, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja in ga ob na glas izrečenem mnenju o nestrinjanju z vladajočo oblastjo, ali ob opozorilu na njihovo nepravilno ravnanje lahko kaj hitro preganjajo kot "kriminalca". Seveda pa se ta svoboda izražanja ob uporabi nasilja in pa pozivanju oziroma ščuvanju k nasilju skrči, saj tu ne gre zgolj za besedi. Seveda pa ne gre vse kar zadeva, omenja ali prikimava nasilju kot obliki vedenja smatrati, kot pozivanja in ščuvanja v pravnem smislu, torej v smislu kaznivega dejanja (vir). 

 

Kot kazniva dejanja pa ne prepoznavamo le pozivanja in ščuvanja k nasilju, ampak tudi sovražni govor, napadalni govor in žaljenje. Tu pa moramo biti pazljivi, kajti vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje, namigovanje k nasilju se ne kaže kot napadalni govor, čustvena prizadetost naslovnika pa ne ustvarja kaznivega dejanja izjavitelja. Napačen odnos do teh pravnih konceptov in opredelitev predstavlja večji problem za svobodno družbo, večjo oviro za razvoj demokracije in še večjo težavo za vladavino prava, pravi Teršek.

 

Razlik med besedama sovražni in napadalni govor se večina novinarjev in tudi pravnikov žal ne zaveda. Pravi pomen besed je postal mit. Vse, kar se zdi žaljivo ali obrekljivo, se javno označuje kot sovražni govor. A to je daleč od resnice, kaj sovražni govor je. Javnosti je ponujena razlaga, da je lahko vsak, ki je žrtev žalitve, tudi žrtev sovražnega govora. Kot bi šlo za zahteve v smislu "izsilili bomo pravico, da imamo tudi mi svoj sovražni govor", pojasnjuje Teršek (vir).

 

Tega, kar se je dogajalo v štajerskih gozdovih, ne moremo označevati za sovražni ali napadalni govor, niti ne za pozivanje ali ščuvanje k nasilju kot obliko kaznivega dejanja. Država se lahko odzove in se mora odzvati, če je prepričana, da se mora. Če stvar namiguje na resne grožnje in ne zgolj besede. Kaznovati nekoga za kaznivo dejanje, ki ne obstaja, pa je naravnost smešno in nelogično. Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno? Kako in na podlagi česa mu boš dokazal, da je storil kaznivo dejanje? Torej potemtakem človeka ne moreš obsoditi, da je storil kaznivo dejanje, saj to ne obstaja.

 

Skupinsko druženje, združevanje in organiziranje ljudi, dolgoročno ali priložnostno, je del demokratične svobode ravnanja. Tudi če je za javnost in državo zelo provokativno. Tudi če je predstavljeno javnosti s stavki, ki vsebujejo besede orožje, nasilje, udar, zrušitev. Tudi, če je na robu nečesa orožarskega, a ga očitno ne prestopi. Vse to je del ustavne pravice do svobodnega združevanja in javnega delovanja v vlogi državljana. Torej tudi aktivnega političnega delovanja. Predvsem pa je vse to del strategij javnega provociranja in taktike pritegovanja pozornosti, pojasnjuje Teršek (vir).

 

Na podlagi takih primerov se pravi pomen besed, kot so svoboda izražanja, sovražni in napadalni govor, ščuvanje k nasilju ipd. izgublja. Mediji, ki naj bi nas oskrbovali z informacijami, nas na ta način učijo "krive vere" - mečejo nam pesek v oči, nas zavajajo; mi pa jim slepo verjamemo. Trdno prepričani stojimo za lažnimi anekdotami o tem, kakšen je pravi pomen teh besed, a vendar ob njih tonemo vse globlje v nevednost.

 

 

Špela Razpet je študentka magistrskega programa Komuniciranje in mediji.

 

________________

(1) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(2) Teršek A. 2018. "Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laganje oblastnega menedžerstva in institucionalizacija laži?" Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018

(3) Teršek A. 2005. "Teorije o družbenem pomenu svobode izražanja – filozofija svobode izražanja", Svoboda javnega komuniciranja: II. del knjige Civilna družba in svoboda javnega komuniciranja. Pravna fakulteta, Ljubljana 2005

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990