Komentar

Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

29.09.2018 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado R. Gotvan   Cirkulacija/2   Stefan Doepner   Borut Savski   Marieke Sophie Werner

Foto: Nada Žgank

Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških?

Znova in znova se oblikujejo nacionalne garde, vedno bolj neposredne so. Proizvajajo nelagodje za nazaj. Ravno nacionalna kultura proizvaja potrebo po njih. Kultura vsaj polovico svojega kapitala usmerja v proizvodnjo potrebe po sami sebi. Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo. Obrambno in notranje ministrstvo sta zadolžena samo za brutalno ubijanje vsiljivih kulturnih vzorcev. Kultura varuje in brani vsa ostala minstrstva, varuje suverenost in celovitost nacionalnih kulturnih vzorcev. Kultura je nenehno v procesu oživljanja nacionalne gradnje in garde. Vsi, ki neposredno ne sodelujemo pri tem vzorčenju, ne samo da smo nepotrebni, temveč kulturo celo ogrožamo, ne da bi to hoteli. Zato se pred vami na portalu+ sprašujem, kdo potrebuje predstavo Med, cimet, rozine in čas avtorja Vlada R. Gotvana?

 

Jaz, Dragan Živadinov jo potrebujem, da bi lahko dihal, se smejal in: Naredil kratek rez, prilepil film prek filma. Pojedel pleme, pogledal stabilen element: devet je rožnatih, trije so stolpi, ki pojejo in igrajo. Trije od devetih so brez misli, izberi tri, naredi nagib, skloni se na zvočno stran. Še vedno si naklonjen, ljubeč do nemščine. Mejnik je čas, ki ga omejuje dan (moj prevod po spominu). Tako poje v predstavi iz globine trebuha iz soda Diogen iz Sinope.

 

V opusu umetnika se včasih zgodi, da najdemo v njem umetniško delo, ki je popolnoma drugačno od vseh drugih umetnin, ki jih je umetnik proizvedel za časa svojega delovanja. Včasih se zgodi, da se zaradi množice zunanjih ali notranjih okoliščin oblikuje posebno umetniško delo na poseben, a nujen način.

 

 

Sinkopiranje I.

 

V današnjem tekstu bom komentiral izvrstno, minuciozno, prav posebno umetniško delo Vlada R. Gotvana, ki sem ga predvčerajšnjim doživljal v Cirkulaciji/2 v Ljubljani. Že sama produkcijska hiša, ki je proizvedla objektno umetnino Med, cimet, rozine in čas, je posebne vrste. Zasnovana je taktično, da lahko brez večjih težav kljubuje destrukcijskim tendencam ukinjanja umetnosti s strani kulture. Cirkulacija/2 opravlja v našem mestu pomembno nalogo; operacionalizira in omogoča tehno-zvočno-robotistične umetniške zvrsti, ki jih v prejšnjem stoletju v Ljubljani ni omogočala nobena institucija. Svoje prvotno prebivališče je imela v umetniški avtonomni coni Rog, danes pa deluje v bivših prodajnih prostorih bivše Tobačne tovarne na začetku Viške ceste.

 

Predvčerajšnjim se je pred nami v Cirkulaciji/2 odigrala tehno fuga, štiriinštiridesetminutna struktura za performerko - klarinetistko, za dve ozvočeni kinetični anteni, dva notranja osvetljena zvočna stebra, rotacijski odmevni stroj, kinetični Diogenov sod in digitalni projektor. Gledali smo gledališko predstavo posebne vrste, posebne dramaturgije, ki jo je proizvedel izvrsten umetnik z izvrstnimi sodelavci. Naj jih naštejem v imenu produkcijsko-umetniškega napora, to so: Marieke Sophie Werner (performerka-klarinetistka), Stefan Doepner (robotistični objekti) in Borut Savski (zvočne instalacije).

 

 

 

 

Sinkopiranje II.

 

V predstavi smo gledali umetnikovo dramaturško potezo. Pred vami imam namen artikulirati lepe Gotvanove abstrakte. Ob tem pa moram poudariti, da sem v njegovi umetniški preteklosti videl množico lepih struktur, premišljenih prizorov, video kadrov in sekvenc ter monumentalnih scenskih volumnov (Helios in Tisnikar v Heliosu). Njegova intimna izjemnost (VR - vdor realnega) je v vseh teh letih postala njegova nežna značilnost. Predvsem zato, ker vsebuje prav posebno psihodinamiko, ki jo razumem kot njegovo avtorefleksijo, kot dobesedno branje njegovega vizualnega razkošja in nujnosti, ki jih sam nikoli ne omejuje.

 

Pred nami se je odvijala fuga!

Beseda tedna: fuga / zbežati, beg. 

 

Vlado R. Gotvan je pred desetletji študiral na Likovni akademiji ter v času študija prestopil iz polja vizualnih umetnosti v polje gledališke dogodkovnosti, obe akademiji je uspešno diplomiral. To se redko zgodi, a se zgodi, umetnik je prek tranzicijskega terena prestopil iz ene umetniške zvrsti v drugo. Takšni umetniki in njihove umetnine ponavadi kažejo potrebo po radikalnem samospraševanju. Tako se pred njimi odpre cela vrsta različnih stvarnosti, mnogomedijskih stvarnosti. To ga dela izvrstnega in ravno to je tisto, zaradi česar plačuje visoko ceno - samozatajnost.

 

 

Sinkopiranje III.

 

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Saj - komaj, komaj omogoča delovanje Cirkulacije/2, kaj šele, da bi omogočila normalno postprodukcijsko igranje in oglaševanje predstav, kaj šele, da bi vzpostavila polje za didaktiko posebnih znanj, ki jih imajo Vlado R. Gotvan, Stefan Doepner, Borut Savski in Marieke Sophie Werner. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

 

V medmedijski fugi gledamo virtuozno uprizarjanje mej utrujene tehnologije, gledamo reciklirano tehnološko stvarnost, ki je že zdavnaj opravila svoje funkcije. Postarala se je in zastarala. Umetniki pa so ji vrnili dostojanstvo, ki si ga zasluži. Ves čas nad avditorijem lebdi misel, da je razbijanje užitka pri gledalcu eno najradikalnejših orodij umetnosti.

 

 

Sinkopiranje IV.

 

Diogenov kinetični sod nam vzpostavi zunanji pogled, istočasno pa dramsko ravnotežje. Iz globine Diogenovega mehkega trebuha vre posebno besedišče: to je takrat, ko nam vsaka posamična beseda vrača svoj pogled! Oko gledališča; to je takrat, ko nam umetnina vrača pogled, ko robotično razumemo kot skrivno napoved našega prehajanja iz enega biološkega stanja v drugega. Ko ni samo človeško telo posoda za izjavljanje.

 

Gledamo združeno umetniško delo, estetsko celoto, občutek, zaokrožen s časom, ki daje umetnini resnost posebne vrste. Zdavnaj izgubljena funkcionalnost objektov se pred nami ponovno vzpostavi. Satelitski krožniki dobijo z razločevanjem dramsko pozicijo protagonista: Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških. Kdo je tukaj protagonist in kdo antagonist? Sam si ga moraš locirati.

 

Tudi v avtomatizmu ni ponovljenih gibov, povsod prihaja do gibalnega zamika. V strukturi izpostavljam rahle napetosti, ki definirajo dogodek kot dramo. Razgrajujejo trdovraten mit o avtomatu kot nečutečem objektu. Razpad in ponovna vzpostavitev materialnega, neme informacije, ki jih gledamo, vsebujejo estetsko vrednost. Vse to pa Gotvan proizvede z netipičnimi in negledališkimi sredstvi. 

 

V avditoriju se oblikuje stacionarni gledalec, ki s svojo notranjo montažo gleda predstavo, ki je v osnovi zelo preprosta. Šele gledalec jo lahko naredi diskurzivno. Na odru se proizvaja poziv gledalcem, da razberejo pomene, ki se mrežijo pred njim. Posneto besedilo, ki se nam oglaša iz različnih virov, pa izvaja izvrstna lingvistična preigravanja. Kot da bi prisostvovali razvoju komunikacijskih orodji. Antena v odnosu z anteno. Bela antena s črno anteno, presvetljena s projekcijsko geometrijo. Drama in konflikt se oblikujeta s pomočjo razgrajene informatike, ki lahko proizvede katastrofo vseh katastrof, dramo vseh dram, lahko pa dramatizira izgubljenost umetnika. Vse hrešči med tem, ko v dvorani mirno obdelujemo umetniške signale. Gledamo privilegirano informacijo in zvočno eksperimentiranje.

 

V finalu nastopi dramski vrh: komunikacijske tehnologije nam nanovo oblikujejo našo biološkost. Naj spomnim, biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Obvešča nas predvsem o tem, na kateri točki razvoja smo.

 

O.K., na ravni nacionalnih gard smo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 1,843
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,156
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,727
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,103
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,570
06/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,081
07/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,862
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 727
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,054
10/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,317