Komentar

Dilem okoli članstva v zvezi NATO ne bi smelo biti, pa jih je v politiki na pretek

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same.

01.10.2018 21:01
Piše: Aleksander Geržina
Ključne besede:   NATO   zavezništvo   EU   Slovenija   Rusija   blaginja   varnost

Članstvo Slovenije v Natu je ključno za varnost in stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je predpogoj za naš uspešen gospodarski razvoj in blaginjo.

V Sloveniji že nekaj let opažamo procese, ki ustvarjajo vtis, da se naša država ne vidi kot del evro-atlantske skupnosti; skupnosti, ki ji v zgodovini moderne civilizacije ne gre oporekati nemajhnega napredka na področju človekovih pravic, osebnih svoboščin, svobode izražanja in gospodarske učinkovitosti. Velika večina medijev, ki ob skrb vzbujajočem izostanku resnih akademskih institucij, tako imenovanih think tankov, skoraj v celoti oblikujejo javno mnenje, dnevno postavljajo v negotovost našo umeščenost v evroatlantsko skupnost in posledično našo vlogo v zvezi NATO. Tako se kritizira tudi nepomembna malenkost, ki je v povezavi z EU in posebno z Natom. Jasno prepoznavno je nasprotovanje slovenskemu članstvu v Natu, kar izhaja iz popolnoma zastarelega razumevanja pomena in vloge atlantskega zavezništva. Nekako skozi prizmo starih, zaprašenih učbenikov, iz katerih se je nekoč črpalo znanje nekoč na političnih fakultetah nekdanje države.

 

V širši politični in strokovni javnosti se celo pojavljajo teze o tem, da bi morala Slovenija iz Nata izstopiti, da ima Rusija v svojem ravnanju v mednarodnem prostoru prav, da je Nato imperialistična sila oziroma organizacija, ki zgolj in samo provocira Rusijo, in podobne populistične trditve. Seveda hkrati nihče ne ponudi nobene alternative oziroma živi v neki drugi dimenziji, ki je z realnostmi okoli nas v velikem nasprotju. Vse to se izraža v dejstvu, da je danes odstotek tistih, ki podpirajo članstvo Slovenije v Natu, nižji kot kadarkoli prej. Kar je v pogojih vse bolj zaostrenih varnostnih razmer v Evropi, torej tudi pri nas, iracionalno. Delno je takšno razumevanje Nata pogojeno z nastajanjem slovenskega političnega prostora pred osamosvojitvijo in takoj po njej, kjer je pomemben del nastajajoče slovenske politične elite, predvsem tiste na levi strani političnega pola, nastajal iz različnih civilno-mirovniško-mladinskih gibanj, združenih v veliko LDS, ki intimno pravzaprav nikoli, razen z redkimi izjemami, ni bila zares prepričana o koristnosti članstva v zvezi Nato. O tem niso bile prepričane niti vse kasnejše politične naslednice nekdanje LDS. Takšno gledanje je v večinskem delu slovenskega političnega in predvsem medijskega prostora ostalo vse do danes. Celo zaostrilo se je.

 

 

Pogine naj ... Slovenska vojska


Hkrati pri nas potekajo nekateri strukturni procesi, ki kažejo na popolno nerazumevanje pomena in vloge Nata. Še več, kažejo, da še vedno obstajajo krogi, ki članstva v Natu nikoli niso zares sprejeli in bi se iz njega najraje umaknili. Znakov za takšno vedenje in ravnanje je več. Navajamo jih nekaj. Obrambni proračun se iz leta v leto znižuje – kljub drugačnim obljubam in priporočilom ter že kar rotenju. Stanje oborožitve Slovenske vojske je na skrb vzbujajoče nizki ravni. V Natu smo na zadnjem mestu, tudi za kandidatkami. Kadarkoli se je v zadnjih 12 letih načrtovalo nujno posodobitev oborožitve, s katero bi seveda takoj povečali predvsem svojo kredibilnost v zavezništvu, so takšni poskusi tako ali drugače klavrno propadli. Zadnji tak poskus je bila Patria, ta beseda nesrečnega imena, s katero bi dobili prvo bataljonsko bojno skupino, ki smo jo sicer obljubili Natu kot naš prispevek že ob vstopu v zavezništvo. S tem bi seveda bistveno okrepili svoj položaj v Natu.

 

V delu državne uprave, ključnem za vojaško operativno sodelovanje z Natom v pogojih polnopravnega članstva, še vedno sedijo ljudje, ki Nata ne razumejo in se v svojem delovanju odzivajo nekako po principu, kaj nam bo Nato sploh ukazoval, kaj nam je bilo članstva sploh treba. Ruska ladja Triglav, ki smo jo – vsaj to – dobili na podlagi klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze in ki ima večinoma rusko opremo, se, kot je razbrati iz medijev, (pre)pogosto kvari. Na servisiranju in s tem zunaj operativne sposobnosti je praviloma vedno nekaj mesecev.

 

 

Zavezniki le na papirju?

 

Slovenija, kot je pred leti zapisal kolega diplomat, postaja tako vse bolj zgolj članica in manj zaveznica. Zaveznik je namreč po definiciji iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika tisti, ki "nekoga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje". Ali smo s takšnim razumevanjem Nata, dramatično nizkim proračunom za obrambne izdatke in skrb vzbujajočim stanjem oborožitve sploh lahko zavezniki?

 

Slovenija, v nasprotju z nekaterimi drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi ter baltskimi državami, pomena zavezništva, solidarnosti kot ključne vezi v njem in atlantskega sodelovanja pravzaprav nikoli ni razumela. Poleg že omenjenih političnih elit je temu verjetno botrovalo dejstvo, da Slovenija v sklopu nekdanje države nikoli ni zares občutila življenja pod sovjetsko okupacijo. Po letu 1945 ni izkusila tudi nobene tuje invazije, kot na primer Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, baltske države, Vzhodna Nemčija itd. S tem seveda tudi ni izkusila, kaj pomeni solidarnost v takšnih trenutkih. Te izkušnje preprosto nima. Živela je v neki mehki različici socializma z ugodnostmi, ki jih druge države s podobno ali enako ureditvijo nikoli niso imele, so pa bile večinoma pogojene prav zaradi nemajhne pomoči ZDA tedanji Jugoslaviji.

 

S članstvom v zavezništvu ravnamo mačehovsko. 

 

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same. Majhne manj ali nič. S tem so neprimerno bolj izpostavljene in ranljive.

 

 

 

Sanje o nevtralnosti

 

Članstvo Slovenije v Natu je zato ključno za varnost in posledično stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je ključno za uspešen gospodarski razvoj družbe in njeno blaginjo. Članstvu Slovenije v Natu zato ni alternative. Vse drugo so predstave posameznikov, ki so odraščali in se intelektualno formirali v varnem zavetju jugoslovanske pozicije bipolarnega sveta. In tam bolj ali manj tudi ostali. Takšno gledanje na Nato, njegove izzive in varnostno okolje je zato danes popolnoma neprimerno. V svojem nasprotovanju Natu spregledajo, da je varnost posameznika in družbe postala ključna kategorija današnjega sveta. Teroristični napadi, ki smo jim priča in katerih žrtev je v vsakem trenutku lahko prav vsak izmed nas, so v ospredje postavili prizadevanja za okrepljeno varnost družbe kot celote v vseh njenih razsežnostih. Pri nas je obratno. Bolj ko se radikalizira varnostno okolje v naši neposredni bližini, več je pozivov proti Natu in namernega slabljenja slovenske pozicije znotraj atlantskega zavezništva.

Zaradi dramatično spreminjajočega se sveta, kjer je končni cilj sprememba načina življenja, kot ga poznamo, in izguba evropskih vrednot, ki jih živimo in ki so se razvijale skozi stoletja ter imajo svoje temelje v humanizmu in razsvetljenstvu, je članstvo v Natu neprecenljiva pridobitev. V svetu, kakršen se nam vse bolj zarisuje, je in bo ključna kategorija varnost. In so ključni zavezniki! V takih trenutkih je torej pomembno, da nisi sam. Na koga bi se Slovenija v tako dramatičnih okoliščinah, kot jih imamo danes, lahko zanesla, če ne bi bili v Natu? Naj tisti, ki zagovarjajo izstop iz Nata in relativizirajo naše članstvo v njem, ponudijo odgovor. Se lahko zanesemo na nas same? Z opremo in oborožitvijo, ki jo imamo? Je to mogoče partizanski način bojevanja, ki je v NOB po letu 1943 izbojeval ključne uspehe prav zaradi dodatne pomoči zahodnih zaveznikov? Ta način bojevanja danes verjetno nima veliko možnosti.

 

Smo v 21. stoletju, kjer ima vsak potencialni terorist, tudi če je samo "samotni volk", na dosegu roke rakete srednjega in dolgega dosega, ki v nekaj minutah lahko zbrišejo cela mesta z zemljevida ali pa z eno samo raketo kratkega dosega ciljajo na primer na jedrsko elektrarno v Krškem? Je to EU, ki žal še vedno nima svojih sil in s težavo spravi skupaj nekaj sto policistov? So to Rusi? Kdo je to? Primerjave, kako bi lahko bili kot nevtralna Avstrija ali celo Švedska, ki jih vedno znova lahko zasledimo, so popolnoma irelevantne. Obe državi imata stanje oborožitve in vojaške usposobljenosti na neprimerno višji ravni, raven obrambnega proračuna bistveno višjo in, kar je ključno, obe sta tako prilagojeni standardom Nata, da takoj lahko postaneta članici Nata - danes, ne jutri. 

Zato je eksistencialno, nujno in ključno, da smo in ostanemo članica Nata! Da skupaj z zavezniki skrbimo za našo varnost. Bodimo na to ponosni. Bodimo odgovorna in aktivna članica. Tudi zato, da bodo naši otroci in vnuki lahko živeli v miru in blaginji. In z vrednotami, s katerimi smo rasli mi. Če tega nismo sposobni, razmislimo. In bodimo sami s sabo. Ali kot bi rekel Harry Truman: If you can't stand the heat, get out of the kitchen (Če ne preneseš vročine, pojdi iz kuhinje).

 

 

Opomba: Besedilo je aktualizirano in delno editirano, izvirnik pa je bil leta 2016 objavljen tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990