Komentar

Dilem okoli članstva v zvezi NATO ne bi smelo biti, pa jih je v politiki na pretek

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same.

01.10.2018 21:01
Piše: Aleksander Geržina
Ključne besede:   NATO   zavezništvo   EU   Slovenija   Rusija   blaginja   varnost

Članstvo Slovenije v Natu je ključno za varnost in stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je predpogoj za naš uspešen gospodarski razvoj in blaginjo.

V Sloveniji že nekaj let opažamo procese, ki ustvarjajo vtis, da se naša država ne vidi kot del evro-atlantske skupnosti; skupnosti, ki ji v zgodovini moderne civilizacije ne gre oporekati nemajhnega napredka na področju človekovih pravic, osebnih svoboščin, svobode izražanja in gospodarske učinkovitosti. Velika večina medijev, ki ob skrb vzbujajočem izostanku resnih akademskih institucij, tako imenovanih think tankov, skoraj v celoti oblikujejo javno mnenje, dnevno postavljajo v negotovost našo umeščenost v evroatlantsko skupnost in posledično našo vlogo v zvezi NATO. Tako se kritizira tudi nepomembna malenkost, ki je v povezavi z EU in posebno z Natom. Jasno prepoznavno je nasprotovanje slovenskemu članstvu v Natu, kar izhaja iz popolnoma zastarelega razumevanja pomena in vloge atlantskega zavezništva. Nekako skozi prizmo starih, zaprašenih učbenikov, iz katerih se je nekoč črpalo znanje nekoč na političnih fakultetah nekdanje države.

 

V širši politični in strokovni javnosti se celo pojavljajo teze o tem, da bi morala Slovenija iz Nata izstopiti, da ima Rusija v svojem ravnanju v mednarodnem prostoru prav, da je Nato imperialistična sila oziroma organizacija, ki zgolj in samo provocira Rusijo, in podobne populistične trditve. Seveda hkrati nihče ne ponudi nobene alternative oziroma živi v neki drugi dimenziji, ki je z realnostmi okoli nas v velikem nasprotju. Vse to se izraža v dejstvu, da je danes odstotek tistih, ki podpirajo članstvo Slovenije v Natu, nižji kot kadarkoli prej. Kar je v pogojih vse bolj zaostrenih varnostnih razmer v Evropi, torej tudi pri nas, iracionalno. Delno je takšno razumevanje Nata pogojeno z nastajanjem slovenskega političnega prostora pred osamosvojitvijo in takoj po njej, kjer je pomemben del nastajajoče slovenske politične elite, predvsem tiste na levi strani političnega pola, nastajal iz različnih civilno-mirovniško-mladinskih gibanj, združenih v veliko LDS, ki intimno pravzaprav nikoli, razen z redkimi izjemami, ni bila zares prepričana o koristnosti članstva v zvezi Nato. O tem niso bile prepričane niti vse kasnejše politične naslednice nekdanje LDS. Takšno gledanje je v večinskem delu slovenskega političnega in predvsem medijskega prostora ostalo vse do danes. Celo zaostrilo se je.

 

 

Pogine naj ... Slovenska vojska


Hkrati pri nas potekajo nekateri strukturni procesi, ki kažejo na popolno nerazumevanje pomena in vloge Nata. Še več, kažejo, da še vedno obstajajo krogi, ki članstva v Natu nikoli niso zares sprejeli in bi se iz njega najraje umaknili. Znakov za takšno vedenje in ravnanje je več. Navajamo jih nekaj. Obrambni proračun se iz leta v leto znižuje – kljub drugačnim obljubam in priporočilom ter že kar rotenju. Stanje oborožitve Slovenske vojske je na skrb vzbujajoče nizki ravni. V Natu smo na zadnjem mestu, tudi za kandidatkami. Kadarkoli se je v zadnjih 12 letih načrtovalo nujno posodobitev oborožitve, s katero bi seveda takoj povečali predvsem svojo kredibilnost v zavezništvu, so takšni poskusi tako ali drugače klavrno propadli. Zadnji tak poskus je bila Patria, ta beseda nesrečnega imena, s katero bi dobili prvo bataljonsko bojno skupino, ki smo jo sicer obljubili Natu kot naš prispevek že ob vstopu v zavezništvo. S tem bi seveda bistveno okrepili svoj položaj v Natu.

 

V delu državne uprave, ključnem za vojaško operativno sodelovanje z Natom v pogojih polnopravnega članstva, še vedno sedijo ljudje, ki Nata ne razumejo in se v svojem delovanju odzivajo nekako po principu, kaj nam bo Nato sploh ukazoval, kaj nam je bilo članstva sploh treba. Ruska ladja Triglav, ki smo jo – vsaj to – dobili na podlagi klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze in ki ima večinoma rusko opremo, se, kot je razbrati iz medijev, (pre)pogosto kvari. Na servisiranju in s tem zunaj operativne sposobnosti je praviloma vedno nekaj mesecev.

 

 

Zavezniki le na papirju?

 

Slovenija, kot je pred leti zapisal kolega diplomat, postaja tako vse bolj zgolj članica in manj zaveznica. Zaveznik je namreč po definiciji iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika tisti, ki "nekoga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje". Ali smo s takšnim razumevanjem Nata, dramatično nizkim proračunom za obrambne izdatke in skrb vzbujajočim stanjem oborožitve sploh lahko zavezniki?

 

Slovenija, v nasprotju z nekaterimi drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi ter baltskimi državami, pomena zavezništva, solidarnosti kot ključne vezi v njem in atlantskega sodelovanja pravzaprav nikoli ni razumela. Poleg že omenjenih političnih elit je temu verjetno botrovalo dejstvo, da Slovenija v sklopu nekdanje države nikoli ni zares občutila življenja pod sovjetsko okupacijo. Po letu 1945 ni izkusila tudi nobene tuje invazije, kot na primer Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, baltske države, Vzhodna Nemčija itd. S tem seveda tudi ni izkusila, kaj pomeni solidarnost v takšnih trenutkih. Te izkušnje preprosto nima. Živela je v neki mehki različici socializma z ugodnostmi, ki jih druge države s podobno ali enako ureditvijo nikoli niso imele, so pa bile večinoma pogojene prav zaradi nemajhne pomoči ZDA tedanji Jugoslaviji.

 

S članstvom v zavezništvu ravnamo mačehovsko. 

 

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same. Majhne manj ali nič. S tem so neprimerno bolj izpostavljene in ranljive.

 

 

 

Sanje o nevtralnosti

 

Članstvo Slovenije v Natu je zato ključno za varnost in posledično stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je ključno za uspešen gospodarski razvoj družbe in njeno blaginjo. Članstvu Slovenije v Natu zato ni alternative. Vse drugo so predstave posameznikov, ki so odraščali in se intelektualno formirali v varnem zavetju jugoslovanske pozicije bipolarnega sveta. In tam bolj ali manj tudi ostali. Takšno gledanje na Nato, njegove izzive in varnostno okolje je zato danes popolnoma neprimerno. V svojem nasprotovanju Natu spregledajo, da je varnost posameznika in družbe postala ključna kategorija današnjega sveta. Teroristični napadi, ki smo jim priča in katerih žrtev je v vsakem trenutku lahko prav vsak izmed nas, so v ospredje postavili prizadevanja za okrepljeno varnost družbe kot celote v vseh njenih razsežnostih. Pri nas je obratno. Bolj ko se radikalizira varnostno okolje v naši neposredni bližini, več je pozivov proti Natu in namernega slabljenja slovenske pozicije znotraj atlantskega zavezništva.

Zaradi dramatično spreminjajočega se sveta, kjer je končni cilj sprememba načina življenja, kot ga poznamo, in izguba evropskih vrednot, ki jih živimo in ki so se razvijale skozi stoletja ter imajo svoje temelje v humanizmu in razsvetljenstvu, je članstvo v Natu neprecenljiva pridobitev. V svetu, kakršen se nam vse bolj zarisuje, je in bo ključna kategorija varnost. In so ključni zavezniki! V takih trenutkih je torej pomembno, da nisi sam. Na koga bi se Slovenija v tako dramatičnih okoliščinah, kot jih imamo danes, lahko zanesla, če ne bi bili v Natu? Naj tisti, ki zagovarjajo izstop iz Nata in relativizirajo naše članstvo v njem, ponudijo odgovor. Se lahko zanesemo na nas same? Z opremo in oborožitvijo, ki jo imamo? Je to mogoče partizanski način bojevanja, ki je v NOB po letu 1943 izbojeval ključne uspehe prav zaradi dodatne pomoči zahodnih zaveznikov? Ta način bojevanja danes verjetno nima veliko možnosti.

 

Smo v 21. stoletju, kjer ima vsak potencialni terorist, tudi če je samo "samotni volk", na dosegu roke rakete srednjega in dolgega dosega, ki v nekaj minutah lahko zbrišejo cela mesta z zemljevida ali pa z eno samo raketo kratkega dosega ciljajo na primer na jedrsko elektrarno v Krškem? Je to EU, ki žal še vedno nima svojih sil in s težavo spravi skupaj nekaj sto policistov? So to Rusi? Kdo je to? Primerjave, kako bi lahko bili kot nevtralna Avstrija ali celo Švedska, ki jih vedno znova lahko zasledimo, so popolnoma irelevantne. Obe državi imata stanje oborožitve in vojaške usposobljenosti na neprimerno višji ravni, raven obrambnega proračuna bistveno višjo in, kar je ključno, obe sta tako prilagojeni standardom Nata, da takoj lahko postaneta članici Nata - danes, ne jutri. 

Zato je eksistencialno, nujno in ključno, da smo in ostanemo članica Nata! Da skupaj z zavezniki skrbimo za našo varnost. Bodimo na to ponosni. Bodimo odgovorna in aktivna članica. Tudi zato, da bodo naši otroci in vnuki lahko živeli v miru in blaginji. In z vrednotami, s katerimi smo rasli mi. Če tega nismo sposobni, razmislimo. In bodimo sami s sabo. Ali kot bi rekel Harry Truman: If you can't stand the heat, get out of the kitchen (Če ne preneseš vročine, pojdi iz kuhinje).

 

 

Opomba: Besedilo je aktualizirano in delno editirano, izvirnik pa je bil leta 2016 objavljen tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,457
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,124
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,009
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,912
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,151
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,495
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,149
08/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,585
09/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 999
10/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,211