Komentar

Dilem okoli članstva v zvezi NATO ne bi smelo biti, pa jih je v politiki na pretek

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same.

01.10.2018 21:01
Piše: Aleksander Geržina
Ključne besede:   NATO   zavezništvo   EU   Slovenija   Rusija   blaginja   varnost

Članstvo Slovenije v Natu je ključno za varnost in stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je predpogoj za naš uspešen gospodarski razvoj in blaginjo.

V Sloveniji že nekaj let opažamo procese, ki ustvarjajo vtis, da se naša država ne vidi kot del evro-atlantske skupnosti; skupnosti, ki ji v zgodovini moderne civilizacije ne gre oporekati nemajhnega napredka na področju človekovih pravic, osebnih svoboščin, svobode izražanja in gospodarske učinkovitosti. Velika večina medijev, ki ob skrb vzbujajočem izostanku resnih akademskih institucij, tako imenovanih think tankov, skoraj v celoti oblikujejo javno mnenje, dnevno postavljajo v negotovost našo umeščenost v evroatlantsko skupnost in posledično našo vlogo v zvezi NATO. Tako se kritizira tudi nepomembna malenkost, ki je v povezavi z EU in posebno z Natom. Jasno prepoznavno je nasprotovanje slovenskemu članstvu v Natu, kar izhaja iz popolnoma zastarelega razumevanja pomena in vloge atlantskega zavezništva. Nekako skozi prizmo starih, zaprašenih učbenikov, iz katerih se je nekoč črpalo znanje nekoč na političnih fakultetah nekdanje države.

 

V širši politični in strokovni javnosti se celo pojavljajo teze o tem, da bi morala Slovenija iz Nata izstopiti, da ima Rusija v svojem ravnanju v mednarodnem prostoru prav, da je Nato imperialistična sila oziroma organizacija, ki zgolj in samo provocira Rusijo, in podobne populistične trditve. Seveda hkrati nihče ne ponudi nobene alternative oziroma živi v neki drugi dimenziji, ki je z realnostmi okoli nas v velikem nasprotju. Vse to se izraža v dejstvu, da je danes odstotek tistih, ki podpirajo članstvo Slovenije v Natu, nižji kot kadarkoli prej. Kar je v pogojih vse bolj zaostrenih varnostnih razmer v Evropi, torej tudi pri nas, iracionalno. Delno je takšno razumevanje Nata pogojeno z nastajanjem slovenskega političnega prostora pred osamosvojitvijo in takoj po njej, kjer je pomemben del nastajajoče slovenske politične elite, predvsem tiste na levi strani političnega pola, nastajal iz različnih civilno-mirovniško-mladinskih gibanj, združenih v veliko LDS, ki intimno pravzaprav nikoli, razen z redkimi izjemami, ni bila zares prepričana o koristnosti članstva v zvezi Nato. O tem niso bile prepričane niti vse kasnejše politične naslednice nekdanje LDS. Takšno gledanje je v večinskem delu slovenskega političnega in predvsem medijskega prostora ostalo vse do danes. Celo zaostrilo se je.

 

 

Pogine naj ... Slovenska vojska


Hkrati pri nas potekajo nekateri strukturni procesi, ki kažejo na popolno nerazumevanje pomena in vloge Nata. Še več, kažejo, da še vedno obstajajo krogi, ki članstva v Natu nikoli niso zares sprejeli in bi se iz njega najraje umaknili. Znakov za takšno vedenje in ravnanje je več. Navajamo jih nekaj. Obrambni proračun se iz leta v leto znižuje – kljub drugačnim obljubam in priporočilom ter že kar rotenju. Stanje oborožitve Slovenske vojske je na skrb vzbujajoče nizki ravni. V Natu smo na zadnjem mestu, tudi za kandidatkami. Kadarkoli se je v zadnjih 12 letih načrtovalo nujno posodobitev oborožitve, s katero bi seveda takoj povečali predvsem svojo kredibilnost v zavezništvu, so takšni poskusi tako ali drugače klavrno propadli. Zadnji tak poskus je bila Patria, ta beseda nesrečnega imena, s katero bi dobili prvo bataljonsko bojno skupino, ki smo jo sicer obljubili Natu kot naš prispevek že ob vstopu v zavezništvo. S tem bi seveda bistveno okrepili svoj položaj v Natu.

 

V delu državne uprave, ključnem za vojaško operativno sodelovanje z Natom v pogojih polnopravnega članstva, še vedno sedijo ljudje, ki Nata ne razumejo in se v svojem delovanju odzivajo nekako po principu, kaj nam bo Nato sploh ukazoval, kaj nam je bilo članstva sploh treba. Ruska ladja Triglav, ki smo jo – vsaj to – dobili na podlagi klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze in ki ima večinoma rusko opremo, se, kot je razbrati iz medijev, (pre)pogosto kvari. Na servisiranju in s tem zunaj operativne sposobnosti je praviloma vedno nekaj mesecev.

 

 

Zavezniki le na papirju?

 

Slovenija, kot je pred leti zapisal kolega diplomat, postaja tako vse bolj zgolj članica in manj zaveznica. Zaveznik je namreč po definiciji iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika tisti, ki "nekoga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje". Ali smo s takšnim razumevanjem Nata, dramatično nizkim proračunom za obrambne izdatke in skrb vzbujajočim stanjem oborožitve sploh lahko zavezniki?

 

Slovenija, v nasprotju z nekaterimi drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi ter baltskimi državami, pomena zavezništva, solidarnosti kot ključne vezi v njem in atlantskega sodelovanja pravzaprav nikoli ni razumela. Poleg že omenjenih političnih elit je temu verjetno botrovalo dejstvo, da Slovenija v sklopu nekdanje države nikoli ni zares občutila življenja pod sovjetsko okupacijo. Po letu 1945 ni izkusila tudi nobene tuje invazije, kot na primer Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, baltske države, Vzhodna Nemčija itd. S tem seveda tudi ni izkusila, kaj pomeni solidarnost v takšnih trenutkih. Te izkušnje preprosto nima. Živela je v neki mehki različici socializma z ugodnostmi, ki jih druge države s podobno ali enako ureditvijo nikoli niso imele, so pa bile večinoma pogojene prav zaradi nemajhne pomoči ZDA tedanji Jugoslaviji.

 

S članstvom v zavezništvu ravnamo mačehovsko. 

 

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same. Majhne manj ali nič. S tem so neprimerno bolj izpostavljene in ranljive.

 

 

 

Sanje o nevtralnosti

 

Članstvo Slovenije v Natu je zato ključno za varnost in posledično stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je ključno za uspešen gospodarski razvoj družbe in njeno blaginjo. Članstvu Slovenije v Natu zato ni alternative. Vse drugo so predstave posameznikov, ki so odraščali in se intelektualno formirali v varnem zavetju jugoslovanske pozicije bipolarnega sveta. In tam bolj ali manj tudi ostali. Takšno gledanje na Nato, njegove izzive in varnostno okolje je zato danes popolnoma neprimerno. V svojem nasprotovanju Natu spregledajo, da je varnost posameznika in družbe postala ključna kategorija današnjega sveta. Teroristični napadi, ki smo jim priča in katerih žrtev je v vsakem trenutku lahko prav vsak izmed nas, so v ospredje postavili prizadevanja za okrepljeno varnost družbe kot celote v vseh njenih razsežnostih. Pri nas je obratno. Bolj ko se radikalizira varnostno okolje v naši neposredni bližini, več je pozivov proti Natu in namernega slabljenja slovenske pozicije znotraj atlantskega zavezništva.

Zaradi dramatično spreminjajočega se sveta, kjer je končni cilj sprememba načina življenja, kot ga poznamo, in izguba evropskih vrednot, ki jih živimo in ki so se razvijale skozi stoletja ter imajo svoje temelje v humanizmu in razsvetljenstvu, je članstvo v Natu neprecenljiva pridobitev. V svetu, kakršen se nam vse bolj zarisuje, je in bo ključna kategorija varnost. In so ključni zavezniki! V takih trenutkih je torej pomembno, da nisi sam. Na koga bi se Slovenija v tako dramatičnih okoliščinah, kot jih imamo danes, lahko zanesla, če ne bi bili v Natu? Naj tisti, ki zagovarjajo izstop iz Nata in relativizirajo naše članstvo v njem, ponudijo odgovor. Se lahko zanesemo na nas same? Z opremo in oborožitvijo, ki jo imamo? Je to mogoče partizanski način bojevanja, ki je v NOB po letu 1943 izbojeval ključne uspehe prav zaradi dodatne pomoči zahodnih zaveznikov? Ta način bojevanja danes verjetno nima veliko možnosti.

 

Smo v 21. stoletju, kjer ima vsak potencialni terorist, tudi če je samo "samotni volk", na dosegu roke rakete srednjega in dolgega dosega, ki v nekaj minutah lahko zbrišejo cela mesta z zemljevida ali pa z eno samo raketo kratkega dosega ciljajo na primer na jedrsko elektrarno v Krškem? Je to EU, ki žal še vedno nima svojih sil in s težavo spravi skupaj nekaj sto policistov? So to Rusi? Kdo je to? Primerjave, kako bi lahko bili kot nevtralna Avstrija ali celo Švedska, ki jih vedno znova lahko zasledimo, so popolnoma irelevantne. Obe državi imata stanje oborožitve in vojaške usposobljenosti na neprimerno višji ravni, raven obrambnega proračuna bistveno višjo in, kar je ključno, obe sta tako prilagojeni standardom Nata, da takoj lahko postaneta članici Nata - danes, ne jutri. 

Zato je eksistencialno, nujno in ključno, da smo in ostanemo članica Nata! Da skupaj z zavezniki skrbimo za našo varnost. Bodimo na to ponosni. Bodimo odgovorna in aktivna članica. Tudi zato, da bodo naši otroci in vnuki lahko živeli v miru in blaginji. In z vrednotami, s katerimi smo rasli mi. Če tega nismo sposobni, razmislimo. In bodimo sami s sabo. Ali kot bi rekel Harry Truman: If you can't stand the heat, get out of the kitchen (Če ne preneseš vročine, pojdi iz kuhinje).

 

 

Opomba: Besedilo je aktualizirano in delno editirano, izvirnik pa je bil leta 2016 objavljen tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
3
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,203
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,774
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,875
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,851
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,763
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,617
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,358
08/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,565
09/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,490
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 877