Komentar

Dilem okoli članstva v zvezi NATO ne bi smelo biti, pa jih je v politiki na pretek

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same.

01.10.2018 21:01
Piše: Aleksander Geržina
Ključne besede:   NATO   zavezništvo   EU   Slovenija   Rusija   blaginja   varnost

Članstvo Slovenije v Natu je ključno za varnost in stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je predpogoj za naš uspešen gospodarski razvoj in blaginjo.

V Sloveniji že nekaj let opažamo procese, ki ustvarjajo vtis, da se naša država ne vidi kot del evro-atlantske skupnosti; skupnosti, ki ji v zgodovini moderne civilizacije ne gre oporekati nemajhnega napredka na področju človekovih pravic, osebnih svoboščin, svobode izražanja in gospodarske učinkovitosti. Velika večina medijev, ki ob skrb vzbujajočem izostanku resnih akademskih institucij, tako imenovanih think tankov, skoraj v celoti oblikujejo javno mnenje, dnevno postavljajo v negotovost našo umeščenost v evroatlantsko skupnost in posledično našo vlogo v zvezi NATO. Tako se kritizira tudi nepomembna malenkost, ki je v povezavi z EU in posebno z Natom. Jasno prepoznavno je nasprotovanje slovenskemu članstvu v Natu, kar izhaja iz popolnoma zastarelega razumevanja pomena in vloge atlantskega zavezništva. Nekako skozi prizmo starih, zaprašenih učbenikov, iz katerih se je nekoč črpalo znanje nekoč na političnih fakultetah nekdanje države.

 

V širši politični in strokovni javnosti se celo pojavljajo teze o tem, da bi morala Slovenija iz Nata izstopiti, da ima Rusija v svojem ravnanju v mednarodnem prostoru prav, da je Nato imperialistična sila oziroma organizacija, ki zgolj in samo provocira Rusijo, in podobne populistične trditve. Seveda hkrati nihče ne ponudi nobene alternative oziroma živi v neki drugi dimenziji, ki je z realnostmi okoli nas v velikem nasprotju. Vse to se izraža v dejstvu, da je danes odstotek tistih, ki podpirajo članstvo Slovenije v Natu, nižji kot kadarkoli prej. Kar je v pogojih vse bolj zaostrenih varnostnih razmer v Evropi, torej tudi pri nas, iracionalno. Delno je takšno razumevanje Nata pogojeno z nastajanjem slovenskega političnega prostora pred osamosvojitvijo in takoj po njej, kjer je pomemben del nastajajoče slovenske politične elite, predvsem tiste na levi strani političnega pola, nastajal iz različnih civilno-mirovniško-mladinskih gibanj, združenih v veliko LDS, ki intimno pravzaprav nikoli, razen z redkimi izjemami, ni bila zares prepričana o koristnosti članstva v zvezi Nato. O tem niso bile prepričane niti vse kasnejše politične naslednice nekdanje LDS. Takšno gledanje je v večinskem delu slovenskega političnega in predvsem medijskega prostora ostalo vse do danes. Celo zaostrilo se je.

 

 

Pogine naj ... Slovenska vojska


Hkrati pri nas potekajo nekateri strukturni procesi, ki kažejo na popolno nerazumevanje pomena in vloge Nata. Še več, kažejo, da še vedno obstajajo krogi, ki članstva v Natu nikoli niso zares sprejeli in bi se iz njega najraje umaknili. Znakov za takšno vedenje in ravnanje je več. Navajamo jih nekaj. Obrambni proračun se iz leta v leto znižuje – kljub drugačnim obljubam in priporočilom ter že kar rotenju. Stanje oborožitve Slovenske vojske je na skrb vzbujajoče nizki ravni. V Natu smo na zadnjem mestu, tudi za kandidatkami. Kadarkoli se je v zadnjih 12 letih načrtovalo nujno posodobitev oborožitve, s katero bi seveda takoj povečali predvsem svojo kredibilnost v zavezništvu, so takšni poskusi tako ali drugače klavrno propadli. Zadnji tak poskus je bila Patria, ta beseda nesrečnega imena, s katero bi dobili prvo bataljonsko bojno skupino, ki smo jo sicer obljubili Natu kot naš prispevek že ob vstopu v zavezništvo. S tem bi seveda bistveno okrepili svoj položaj v Natu.

 

V delu državne uprave, ključnem za vojaško operativno sodelovanje z Natom v pogojih polnopravnega članstva, še vedno sedijo ljudje, ki Nata ne razumejo in se v svojem delovanju odzivajo nekako po principu, kaj nam bo Nato sploh ukazoval, kaj nam je bilo članstva sploh treba. Ruska ladja Triglav, ki smo jo – vsaj to – dobili na podlagi klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze in ki ima večinoma rusko opremo, se, kot je razbrati iz medijev, (pre)pogosto kvari. Na servisiranju in s tem zunaj operativne sposobnosti je praviloma vedno nekaj mesecev.

 

 

Zavezniki le na papirju?

 

Slovenija, kot je pred leti zapisal kolega diplomat, postaja tako vse bolj zgolj članica in manj zaveznica. Zaveznik je namreč po definiciji iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika tisti, ki "nekoga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje". Ali smo s takšnim razumevanjem Nata, dramatično nizkim proračunom za obrambne izdatke in skrb vzbujajočim stanjem oborožitve sploh lahko zavezniki?

 

Slovenija, v nasprotju z nekaterimi drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi ter baltskimi državami, pomena zavezništva, solidarnosti kot ključne vezi v njem in atlantskega sodelovanja pravzaprav nikoli ni razumela. Poleg že omenjenih političnih elit je temu verjetno botrovalo dejstvo, da Slovenija v sklopu nekdanje države nikoli ni zares občutila življenja pod sovjetsko okupacijo. Po letu 1945 ni izkusila tudi nobene tuje invazije, kot na primer Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, baltske države, Vzhodna Nemčija itd. S tem seveda tudi ni izkusila, kaj pomeni solidarnost v takšnih trenutkih. Te izkušnje preprosto nima. Živela je v neki mehki različici socializma z ugodnostmi, ki jih druge države s podobno ali enako ureditvijo nikoli niso imele, so pa bile večinoma pogojene prav zaradi nemajhne pomoči ZDA tedanji Jugoslaviji.

 

S članstvom v zavezništvu ravnamo mačehovsko. 

 

Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj za osamosvojitvijo in ob članstvu v EU. Članstvo v Natu je ključno predvsem za majhne države. Tem najbolj zagotavlja dolgoročno varnost. Velike države imajo dovolj obrambnih zmogljivosti, da se branijo in obranijo same. Majhne manj ali nič. S tem so neprimerno bolj izpostavljene in ranljive.

 

 

 

Sanje o nevtralnosti

 

Članstvo Slovenije v Natu je zato ključno za varnost in posledično stabilnost. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti pa je ključno za uspešen gospodarski razvoj družbe in njeno blaginjo. Članstvu Slovenije v Natu zato ni alternative. Vse drugo so predstave posameznikov, ki so odraščali in se intelektualno formirali v varnem zavetju jugoslovanske pozicije bipolarnega sveta. In tam bolj ali manj tudi ostali. Takšno gledanje na Nato, njegove izzive in varnostno okolje je zato danes popolnoma neprimerno. V svojem nasprotovanju Natu spregledajo, da je varnost posameznika in družbe postala ključna kategorija današnjega sveta. Teroristični napadi, ki smo jim priča in katerih žrtev je v vsakem trenutku lahko prav vsak izmed nas, so v ospredje postavili prizadevanja za okrepljeno varnost družbe kot celote v vseh njenih razsežnostih. Pri nas je obratno. Bolj ko se radikalizira varnostno okolje v naši neposredni bližini, več je pozivov proti Natu in namernega slabljenja slovenske pozicije znotraj atlantskega zavezništva.

Zaradi dramatično spreminjajočega se sveta, kjer je končni cilj sprememba načina življenja, kot ga poznamo, in izguba evropskih vrednot, ki jih živimo in ki so se razvijale skozi stoletja ter imajo svoje temelje v humanizmu in razsvetljenstvu, je članstvo v Natu neprecenljiva pridobitev. V svetu, kakršen se nam vse bolj zarisuje, je in bo ključna kategorija varnost. In so ključni zavezniki! V takih trenutkih je torej pomembno, da nisi sam. Na koga bi se Slovenija v tako dramatičnih okoliščinah, kot jih imamo danes, lahko zanesla, če ne bi bili v Natu? Naj tisti, ki zagovarjajo izstop iz Nata in relativizirajo naše članstvo v njem, ponudijo odgovor. Se lahko zanesemo na nas same? Z opremo in oborožitvijo, ki jo imamo? Je to mogoče partizanski način bojevanja, ki je v NOB po letu 1943 izbojeval ključne uspehe prav zaradi dodatne pomoči zahodnih zaveznikov? Ta način bojevanja danes verjetno nima veliko možnosti.

 

Smo v 21. stoletju, kjer ima vsak potencialni terorist, tudi če je samo "samotni volk", na dosegu roke rakete srednjega in dolgega dosega, ki v nekaj minutah lahko zbrišejo cela mesta z zemljevida ali pa z eno samo raketo kratkega dosega ciljajo na primer na jedrsko elektrarno v Krškem? Je to EU, ki žal še vedno nima svojih sil in s težavo spravi skupaj nekaj sto policistov? So to Rusi? Kdo je to? Primerjave, kako bi lahko bili kot nevtralna Avstrija ali celo Švedska, ki jih vedno znova lahko zasledimo, so popolnoma irelevantne. Obe državi imata stanje oborožitve in vojaške usposobljenosti na neprimerno višji ravni, raven obrambnega proračuna bistveno višjo in, kar je ključno, obe sta tako prilagojeni standardom Nata, da takoj lahko postaneta članici Nata - danes, ne jutri. 

Zato je eksistencialno, nujno in ključno, da smo in ostanemo članica Nata! Da skupaj z zavezniki skrbimo za našo varnost. Bodimo na to ponosni. Bodimo odgovorna in aktivna članica. Tudi zato, da bodo naši otroci in vnuki lahko živeli v miru in blaginji. In z vrednotami, s katerimi smo rasli mi. Če tega nismo sposobni, razmislimo. In bodimo sami s sabo. Ali kot bi rekel Harry Truman: If you can't stand the heat, get out of the kitchen (Če ne preneseš vročine, pojdi iz kuhinje).

 

 

Opomba: Besedilo je aktualizirano in delno editirano, izvirnik pa je bil leta 2016 objavljen tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Zgodovina je pokopališče aristokracij ali kratek esej o elitah
3
14.10.2018 11:00
Populizem, odpor, celo sovraštvo Slovencev do elit temelji na zgodovinski izkušnji, saj so bile naše vladajoče elite - v času ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vedno bolj mi je jasno, da poteka pred nami brisanje neizbrisljivih zločinov
7
14.10.2018 00:31
Kot umetnik Odila Globočnika scensko obujam od mrtvih samo zato, da ga na koncu vsake predstave pred avditorijem pogubim, da mu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Še en paradoks demokracije: Slabe novice so boljše od dobrih
2
13.10.2018 07:55
Kaj pa če bi določena interesna skupina vzpostavila neko spletno platformo, kjer bi vsi njeni argumenti stali zapisani, ... Več.
Piše: Miha Burger
Mister* Šarec, znižajte nam vendar DDV nazaj na staro stopnjo, kakršna je bila pred krizo!
13
10.10.2018 23:35
Če prav razumem koalicijski dogovor nove vlade, želijo še bolj zvišati davke. Zato ni pošteno do davkoplačevalcev, da bi - kljub ... Več.
Piše: Keith Miles
Zadrege z neko proslavo: Ali je Slovensko vojsko res ustvarila Komunistična partija Jugoslavije?
13
09.10.2018 22:05
Kmalu bo minilo sto let od koroškega plebiscita, ki je bil svojevrstno znamenje slovenskega nezaupanja do ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vrtnar iz Kamnika: Modrosti Marjana Šarca so vredne komika Petra Sellersa
20
09.10.2018 01:39
Številke so lahko precej neizprosne in v tem okviru se bo treba gibati , je povedal premier Šarec. Mediji so avtistično citirali ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge nadrealistu: Stevan Živadinović - Vane Bor
0
07.10.2018 00:23
Koliko incidentov in konfliktov, koliko nepotrebne energije je bilo potrošene v stilnih bojih prejšnejga stoletja, da bi na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Domen Savič proti Nova24TV: Upam, da ljudje iz marketinga Telekoma Slovenije ne bodo pokleknili pred psihopati
21
05.10.2018 12:53
Pogrom nad oglaševalci je nadaljevanje pogroma nad podjetništvom in liberalnim kapitalizmom. Marketing in oglaševanje sta konec ... Več.
Piše: Marjan Novak
Po smrti Borisa Šuštaršiča: "Nadomestiti njegovo imponentno persono in rit na vozičku nikakor ne bo lahko"
6
03.10.2018 23:01
Truplo se je v teh dneh že dodobra ohladilo, zato lahko ponovno brez slabe vesti in hinavskih pietetnih pomislekov spregovorimo ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Razumeti Ljubljano: Zakaj bo Zoran Janković ponovno župan, razen če ga pred volitvami aretirajo
29
02.10.2018 22:59
Njegovi kritiki pozabljajo, da je mesto v času njegovega županovanja dejansko dobilo drug obraz. Zoranu Jankoviću volivci v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mitologija sovražnega govora: Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno?
19
30.09.2018 22:45
Vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje. Tega, kar se je dogajalo v štajerskih ... Več.
Piše: Špela Razpet
Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo
16
29.09.2018 23:57
Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izčrpane zaloge legitimnosti: Neuresničena pričakovanja, neizpolnjene obljube
12
28.09.2018 23:59
Pred nekaj dnevi je dolgoletni akademski in diplomatski kolega - v pogovoru o možnostih za spremembe v slovenski politiki - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Od Dražgoš do Komna: Vzroki za slovenski revolt zoper demokracijo in evropske vrednote
17
24.09.2018 11:56
Kakšna katastrofa bi nas morala doleteti kot nacijo, da bi se slovenska politika poenotila okoli ključnih prioritet, določila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Luksemburški utajevalci davkov in nezakonite migracije: zgodovina neke hinavščine
2
23.09.2018 22:35
Ko sem pred dnevi v tisku bral o neprimernem obnašanju luksemburškega zunanjega ministraJeana Asselbornain njegovem vulgarnem ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!
0
22.09.2018 23:15
Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavilmulata, ki je v dilemi ali je huje to, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
10
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
15
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
3
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
12
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 7,800
02/
Vrtnar iz Kamnika: Modrosti Marjana Šarca so vredne komika Petra Sellersa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,122
03/
KPK preganja "lobista" Jambreka in Rupla, prijavila ju je kar bivša ministrica Maja Makovec Brenčič
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,906
04/
Zadrege z neko proslavo: Ali je Slovensko vojsko res ustvarila Komunistična partija Jugoslavije?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,197
05/
Neverjetno! Direktorica AKOS Tanja Muha ne zna niti pravilno povedati celega naziva agencije, ki jo vodi!
Uredništvo
Ogledov: 2,072
06/
Domen Savič proti Nova24TV: Upam, da ljudje iz marketinga Telekoma Slovenije ne bodo pokleknili pred psihopati
Marjan Novak
Ogledov: 2,562
07/
Mister* Šarec, znižajte nam vendar DDV nazaj na staro stopnjo, kakršna je bila pred krizo!
Keith Miles
Ogledov: 1,772
08/
Po smrti Borisa Šuštaršiča: "Nadomestiti njegovo imponentno persono in rit na vozičku nikakor ne bo lahko"
Elena Pečarič
Ogledov: 2,911
09/
Razumeti Ljubljano: Zakaj bo Zoran Janković ponovno župan, razen če ga pred volitvami aretirajo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,986
10/
Zgodovina je pokopališče aristokracij ali kratek esej o elitah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 632