Razkrivamo

Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!

Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in Washingtonu bi moral končno prinesti streznitev za arogantno slovensko oblast: v Združenih narodih smo namreč bolj nepomembni kot kdajkoli prej, odnosi z Združenimi državami Amerike pa slabši skoraj ne bi mogli biti. Olje na ogenj ameriških zamer je dolil še Miro Cerar, ki se je sredi New Yorka sestal z iranskim zunanjim ministrom Zarifom.

05.10.2018 00:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Borut Pahor   Miro Cerar   Slovenija   OZN   ZDA   ITF   Washington   Iran   Elisabeth Millard   Američani   Rusija   BSF   Matthew Palmer   Ilir Meta  

Foto: Urad predsednika republike

Na sprva tako opevani slovesnosti v Washingtonu ob 20. obletnici ITF sta Cerar in Pahor zaman pričakovala visoke ameriške goste. Nikogar ni bilo. Na koncu je bila odpovedana celo konferenca za novinarje, Slovenci pa so odšli domov poklapani kot še nikoli.

Da bo Miro Cerar celo bolj problematičen zunanji minister od Karla Erjavca, si res nihče ni prestavljal niti v najhujših nočnih morah. Ali kot je sarkastično pripomnil njegov nekdanji sodelavec v kabinetu: Cerar je resda neodločen, toda ko se enkrat odloči, se odloči napačno. Ugotovitev se zdi na mestu, sploh po zadnjih dogodkih v New Yorku in Washingtonu, kamor je Cerar odšel kot spremljevalec predsednika republike Boruta Pahorja. O tej zgodbi smo poročali minuli teden v članku Predsednik Pahor v Ameriki od Poncija do Pilata: Nihče ga ne sprejme, nihče ga ne povoha (vir) in bili deležni nekaj kritik, češ da smo nesramni do predsednika in da preveč črno prikazujemo stvari. Toda resnica je - in to se je izkazalo prav v tem zadnjem tednu - še bolj neprijetna. Marsikoga bo tudi šokirala. Niti Cerar niti Pahor nista uspela ustaviti negativnega trenda, ki že skoraj desetletje spodkopava slovensko zunanjo politiko in ki državo spreminja v tretjerazredno favelo na obrobju evropske periferije. Prav odnosi z Združenimi državami Amerike so ključni indikator realne teže Slovenije v mednarodnih odnosih - in ti odnosi že osem let vztrajno nazadujejo. Že skoraj osem let ni bilo nikogar iz Slovenije uradno povabljenega v Belo hišo, število uradnih bilateralnih srečanj v tem obdobju pa ostaja tik nad lediščem - edino uradno srečanje v tem kontekstu se je na obrambnem področju zgodilo aprila letos med Andrejo Katič in Jimom Mattisom.

 

Že zaradi tega bi pričakovali, da bo Cerar spremenil strategijo svojega predhodnika in revolucionarno preusmeril slovensko zunanjo politiko. Toda v resnici nas čaka še hujši šok, ki ga je pravkar nakazal Cerar: slovenski zunanji minister se je namreč srečal s svojim iranskih kolegom Mohammadom Javadom Zarifom v okiru 73. jesenskega zasedanja OZN. Torej na ameriških tleh in v danih mednarodnih okoliščinah, ko je Donald Trump precejšen del svojega nagovora v Generalni skupščini posvetil ravno Iranu. Kaj si potemtakem lahko mislimo o slovenski diplomaciji? Da pač ne deluje ravno inteligentno. Morda je v tem bistveni problem slovenske diplomacije - da jo vodijo neinteligentni ljudje brez občutka za strateška razmerja v svetu in geopolitiko.

 

 

Za srečanje Cerarja in iranskega zunanjega ministra Zarifa posebnih razlogov ni bilo.

 

 

Kajti z Iranom nimamo omembe vrednih političnih ali gospodarskih odnosov in če poskušamo odmisliti pranje denarja v aferi Irangate, potem posebnih razlogov za takšno srečanje res ni. Prej obratno: kdor ve, kako popadljivi so Američani glede perzijske države, jih res ne bo šel dražiti z rdečo cunjo. Dejstvo je, da so Američani zaradi Irana tako besni na Cerarja, da ga nočejo več videti. Odlični poznavalec ameriške diplomacije nas je hkrati opozoril, da se gre slovenska oblast nevarno igro, kajti v Beli hiši stanuje najbolj nepredvidljivi predsednik v zadnjem stoletju, njegova soproga pa je Slovenka in najverjetneje je že spregledala slovensko politiko (kar bi lahko pojasnilo njeno rezerviranost, celo odpor do nekdanje domovine).

 

Ni izključen niti najbolj črni scenarij, po katerem bi State Department, nezadovoljen s slovensko zunanjo politiko in njenimi očitnimi prioritetami, celo demonstrativno začasno zaprl (!) veleposlaništvo v Ljubljani. Takšna poteza, ki se zdi ta trenutek docela neverjetna, ni nemogoča, nas je opozoril sogovornik. Ko smo poskušali dobiti konkretnejše podatke o tem, kaj naj bi bilo za Američane tako zelo moteče glede Slovenije, da bi lahko začeli razmišljati tudi o takšni potezi, smo dobili namig, naj poizvemo, kakšne podtalne posle se gre slovenska politika (vlada) zadnje čase z Rusi ...

 

 

Rusko partnerstvo in antiamerikanizem

 

Slovenska diplomacija je v zadnjem desetletju sistematično zanemarjala odnose z Združenimi državami, obenem pa favorizirala Rusijo in se navduševala celo nad priznanjem Palestine (zaradi česar so Izraelci letos spomladi v Ljubljano po zaupnih kanalih iz finančnega sveta poslali ostro opozorilo - ki je na koncu zaleglo). Niti antiamerikanizem oziroma prevladujoče javno razpoloženje, ki na ZDA gleda nenaklonjeno, včasih celo sovražno. Izsledki obsežne mednarodne raziskave, ki sta jo leta 2014 opravila Meridian International Center ter inštitut Gallup, so za Slovenijo dobesedno osupljivi. Spodaj so naštete države, v katerih ljudje najmanj marajo ZDA, v oklepaju pa je naveden odstotek tega "nezadovoljstva", ki bi ga v določenih primerih lahko poimenovali tudi sovraštvo:

 

1. Palestina (80%),

 

2. Pakistan (73%)

 

3. Libanon (71 %)

 

4. Jemen (69 %)

 

5. Irak (67 %)

 

6. Slovenija, Egipt (57 % )

 

7. Iran (56 %)

 

8. Tunizija (54 %)

 

Antiamerikanizem je v Sloveniji primerljiv kvečjemu s tistim v muslimanskih državah.

 

 

Črni petek slovenske zunanje politike

 

Posledice so očitne in neprijetne: Pahorjeva in Cerarjeva ameriška turneja, ki se je zaključila z obiskom Washingtona, kjer je v Centru za javno diplomacijo (del State Departmenta) potekala slovesnost ob 20. obletnici Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min - ITF (organiziralo jo je slovensko veleposlaništvo v ZDA), se je končala z dolgimi nosovi. Iz predsedniškega urada lahko še tako zavijajo novico v celofan, toda dejstvo je, da se slovesnosti in odprtja razstave z ameriške strani ni udeležil praktično nihče. Najvišja državna funkcionarka je bila, kot smo točno napovedali, namestnica pomočnika državnega sekretarja, se pravi gospa, ki namešča pomočnika državnega sekretarja Pompea. Na slovesnosti ni bilo niti tako zelo pričakovane senatorke slovenskega rodu Amy Klobuchar. Poparjena slovenska delegacija je prisostvovala dogodku, na katerem ni bilo niti 50 ljudi, predhodno napovedana konferenca za medije v NPC (National Press Center) pa je bila odpovedana, ko se je razvedelo, da na njej ne bo skoraj nobenega (tujega) novinarja - razen dopisnikov slovenskih medijev.

 

Da gre za dejansko "črni petek" v zgodovini slovenske diplomacije, je več kot očitno, pa naj Mladika in Urad predsednika republike to poskušata še tako prikriti. To, da je Borut Pahor v Združenih narodih "ob robu zasedanja" popil kavo s predsednikoma Islandije in Švice ter premierjem Kosova, verjetno ni za Nobelovo nagrado. Fototermin s turškim avtokratom Erdoganom prav tako ne more odtehtati številnih zaprtih vrat. Še manj pa je - glede na večletne tenzije v odnosih med Evropsko komisijo in Turčijo - smiselno govoriti o tem, da sta "Slovenija in Turčija od leta 2011 strateški partnerici", kot je zapisal Pahorjev urad in dodal, da naj bi slovenski predsednik na srečanju z Erdoganom "izrekel podporo evropski perspektivi Turčije". Bržkone zgolj v svojem imenu?

 

 

Kje si Pahor izbira prijatelje, med demokrati ali samodržci? Na sliki s turškim humanistom Erdoganom.

 

 

Še nekaj "drobnih" spodrsljajev ...

 

Še nekaj kamenčkov v mozaiku slovenske diplomatske suicidarnosti moramo omeniti. Gre za "incidente", o katerih slovenska javnost še ni bila obveščena. Pred kratkim sta denimo zakonca Knavs, torej starša ameriške prve dame, želela obiskati domačo Sevnico. Američani so prosili slovensko vlado, če jima lahko zagotovi diskretno varovanje. Slovenska stran je prošnjo gladko zavrnila. Argumenta za takšno potezo ne najdemo, pa če ga iščemo s povečevalnim steklom.

 

Svojevrstni faux pas se je zgodil tudi na nedavnem blejskem strateškem forum (BSF). Pravzaprav dva: prvi je povezan s tretmajem Matthewa A. Palmerja, najvišjega predstavnika State Departmenta na tej konferenci, ki so ga gostitelji praktično ves čas ignorirali - pa čeprav je Palmer vsaj tako pomemben kot Elisabeth Millard, edina funkcionarka State Departmenta, ki se je udeležila slovesnosti ob 20. obletnici ITF minuli petek v Washingtonu, kjer je imel nagovor predsednik Pahor.

 

Drugi spodrsljaj, ki prav tako ne bo minil brez posledic, se tiče izbire osrednjega gosta na letošnjem blejskem forumu. Na koncu je bil to Michel Barnier, glavni evropski pogajalec za brexit, toda prvotno je bil povabljen albanski predsednik Ilir Meta. Lahko si predstavljate, kako so bili Albanci užaljeni, ko so jih Slovenci tik pred zdajci - nonšalantno, kot so vajeni, ko gre za "Balkance" - obvestili, da Meta ne bo osrednji gost.

 

Mimogrede, albanski lobi v Združenih državah je izjemno vpliven.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.874
02/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.961
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.241
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.261
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.993
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.145
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.051
08/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.576
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.709
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.816