Razkrivamo

Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!

Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in Washingtonu bi moral končno prinesti streznitev za arogantno slovensko oblast: v Združenih narodih smo namreč bolj nepomembni kot kdajkoli prej, odnosi z Združenimi državami Amerike pa slabši skoraj ne bi mogli biti. Olje na ogenj ameriških zamer je dolil še Miro Cerar, ki se je sredi New Yorka sestal z iranskim zunanjim ministrom Zarifom.

05.10.2018 00:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Borut Pahor   Miro Cerar   Slovenija   OZN   ZDA   ITF   Washington   Iran   Elisabeth Millard   Američani   Rusija   BSF   Matthew Palmer   Ilir Meta  

Foto: Urad predsednika republike

Na sprva tako opevani slovesnosti v Washingtonu ob 20. obletnici ITF sta Cerar in Pahor zaman pričakovala visoke ameriške goste. Nikogar ni bilo. Na koncu je bila odpovedana celo konferenca za novinarje, Slovenci pa so odšli domov poklapani kot še nikoli.

Da bo Miro Cerar celo bolj problematičen zunanji minister od Karla Erjavca, si res nihče ni prestavljal niti v najhujših nočnih morah. Ali kot je sarkastično pripomnil njegov nekdanji sodelavec v kabinetu: Cerar je resda neodločen, toda ko se enkrat odloči, se odloči napačno. Ugotovitev se zdi na mestu, sploh po zadnjih dogodkih v New Yorku in Washingtonu, kamor je Cerar odšel kot spremljevalec predsednika republike Boruta Pahorja. O tej zgodbi smo poročali minuli teden v članku Predsednik Pahor v Ameriki od Poncija do Pilata: Nihče ga ne sprejme, nihče ga ne povoha (vir) in bili deležni nekaj kritik, češ da smo nesramni do predsednika in da preveč črno prikazujemo stvari. Toda resnica je - in to se je izkazalo prav v tem zadnjem tednu - še bolj neprijetna. Marsikoga bo tudi šokirala. Niti Cerar niti Pahor nista uspela ustaviti negativnega trenda, ki že skoraj desetletje spodkopava slovensko zunanjo politiko in ki državo spreminja v tretjerazredno favelo na obrobju evropske periferije. Prav odnosi z Združenimi državami Amerike so ključni indikator realne teže Slovenije v mednarodnih odnosih - in ti odnosi že osem let vztrajno nazadujejo. Že skoraj osem let ni bilo nikogar iz Slovenije uradno povabljenega v Belo hišo, število uradnih bilateralnih srečanj v tem obdobju pa ostaja tik nad lediščem - edino uradno srečanje v tem kontekstu se je na obrambnem področju zgodilo aprila letos med Andrejo Katič in Jimom Mattisom.

 

Že zaradi tega bi pričakovali, da bo Cerar spremenil strategijo svojega predhodnika in revolucionarno preusmeril slovensko zunanjo politiko. Toda v resnici nas čaka še hujši šok, ki ga je pravkar nakazal Cerar: slovenski zunanji minister se je namreč srečal s svojim iranskih kolegom Mohammadom Javadom Zarifom v okiru 73. jesenskega zasedanja OZN. Torej na ameriških tleh in v danih mednarodnih okoliščinah, ko je Donald Trump precejšen del svojega nagovora v Generalni skupščini posvetil ravno Iranu. Kaj si potemtakem lahko mislimo o slovenski diplomaciji? Da pač ne deluje ravno inteligentno. Morda je v tem bistveni problem slovenske diplomacije - da jo vodijo neinteligentni ljudje brez občutka za strateška razmerja v svetu in geopolitiko.

 

 

Za srečanje Cerarja in iranskega zunanjega ministra Zarifa posebnih razlogov ni bilo.

 

 

Kajti z Iranom nimamo omembe vrednih političnih ali gospodarskih odnosov in če poskušamo odmisliti pranje denarja v aferi Irangate, potem posebnih razlogov za takšno srečanje res ni. Prej obratno: kdor ve, kako popadljivi so Američani glede perzijske države, jih res ne bo šel dražiti z rdečo cunjo. Dejstvo je, da so Američani zaradi Irana tako besni na Cerarja, da ga nočejo več videti. Odlični poznavalec ameriške diplomacije nas je hkrati opozoril, da se gre slovenska oblast nevarno igro, kajti v Beli hiši stanuje najbolj nepredvidljivi predsednik v zadnjem stoletju, njegova soproga pa je Slovenka in najverjetneje je že spregledala slovensko politiko (kar bi lahko pojasnilo njeno rezerviranost, celo odpor do nekdanje domovine).

 

Ni izključen niti najbolj črni scenarij, po katerem bi State Department, nezadovoljen s slovensko zunanjo politiko in njenimi očitnimi prioritetami, celo demonstrativno začasno zaprl (!) veleposlaništvo v Ljubljani. Takšna poteza, ki se zdi ta trenutek docela neverjetna, ni nemogoča, nas je opozoril sogovornik. Ko smo poskušali dobiti konkretnejše podatke o tem, kaj naj bi bilo za Američane tako zelo moteče glede Slovenije, da bi lahko začeli razmišljati tudi o takšni potezi, smo dobili namig, naj poizvemo, kakšne podtalne posle se gre slovenska politika (vlada) zadnje čase z Rusi ...

 

 

Rusko partnerstvo in antiamerikanizem

 

Slovenska diplomacija je v zadnjem desetletju sistematično zanemarjala odnose z Združenimi državami, obenem pa favorizirala Rusijo in se navduševala celo nad priznanjem Palestine (zaradi česar so Izraelci letos spomladi v Ljubljano po zaupnih kanalih iz finančnega sveta poslali ostro opozorilo - ki je na koncu zaleglo). Niti antiamerikanizem oziroma prevladujoče javno razpoloženje, ki na ZDA gleda nenaklonjeno, včasih celo sovražno. Izsledki obsežne mednarodne raziskave, ki sta jo leta 2014 opravila Meridian International Center ter inštitut Gallup, so za Slovenijo dobesedno osupljivi. Spodaj so naštete države, v katerih ljudje najmanj marajo ZDA, v oklepaju pa je naveden odstotek tega "nezadovoljstva", ki bi ga v določenih primerih lahko poimenovali tudi sovraštvo:

 

1. Palestina (80%),

 

2. Pakistan (73%)

 

3. Libanon (71 %)

 

4. Jemen (69 %)

 

5. Irak (67 %)

 

6. Slovenija, Egipt (57 % )

 

7. Iran (56 %)

 

8. Tunizija (54 %)

 

Antiamerikanizem je v Sloveniji primerljiv kvečjemu s tistim v muslimanskih državah.

 

 

Črni petek slovenske zunanje politike

 

Posledice so očitne in neprijetne: Pahorjeva in Cerarjeva ameriška turneja, ki se je zaključila z obiskom Washingtona, kjer je v Centru za javno diplomacijo (del State Departmenta) potekala slovesnost ob 20. obletnici Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min - ITF (organiziralo jo je slovensko veleposlaništvo v ZDA), se je končala z dolgimi nosovi. Iz predsedniškega urada lahko še tako zavijajo novico v celofan, toda dejstvo je, da se slovesnosti in odprtja razstave z ameriške strani ni udeležil praktično nihče. Najvišja državna funkcionarka je bila, kot smo točno napovedali, namestnica pomočnika državnega sekretarja, se pravi gospa, ki namešča pomočnika državnega sekretarja Pompea. Na slovesnosti ni bilo niti tako zelo pričakovane senatorke slovenskega rodu Amy Klobuchar. Poparjena slovenska delegacija je prisostvovala dogodku, na katerem ni bilo niti 50 ljudi, predhodno napovedana konferenca za medije v NPC (National Press Center) pa je bila odpovedana, ko se je razvedelo, da na njej ne bo skoraj nobenega (tujega) novinarja - razen dopisnikov slovenskih medijev.

 

Da gre za dejansko "črni petek" v zgodovini slovenske diplomacije, je več kot očitno, pa naj Mladika in Urad predsednika republike to poskušata še tako prikriti. To, da je Borut Pahor v Združenih narodih "ob robu zasedanja" popil kavo s predsednikoma Islandije in Švice ter premierjem Kosova, verjetno ni za Nobelovo nagrado. Fototermin s turškim avtokratom Erdoganom prav tako ne more odtehtati številnih zaprtih vrat. Še manj pa je - glede na večletne tenzije v odnosih med Evropsko komisijo in Turčijo - smiselno govoriti o tem, da sta "Slovenija in Turčija od leta 2011 strateški partnerici", kot je zapisal Pahorjev urad in dodal, da naj bi slovenski predsednik na srečanju z Erdoganom "izrekel podporo evropski perspektivi Turčije". Bržkone zgolj v svojem imenu?

 

 

Kje si Pahor izbira prijatelje, med demokrati ali samodržci? Na sliki s turškim humanistom Erdoganom.

 

 

Še nekaj "drobnih" spodrsljajev ...

 

Še nekaj kamenčkov v mozaiku slovenske diplomatske suicidarnosti moramo omeniti. Gre za "incidente", o katerih slovenska javnost še ni bila obveščena. Pred kratkim sta denimo zakonca Knavs, torej starša ameriške prve dame, želela obiskati domačo Sevnico. Američani so prosili slovensko vlado, če jima lahko zagotovi diskretno varovanje. Slovenska stran je prošnjo gladko zavrnila. Argumenta za takšno potezo ne najdemo, pa če ga iščemo s povečevalnim steklom.

 

Svojevrstni faux pas se je zgodil tudi na nedavnem blejskem strateškem forum (BSF). Pravzaprav dva: prvi je povezan s tretmajem Matthewa A. Palmerja, najvišjega predstavnika State Departmenta na tej konferenci, ki so ga gostitelji praktično ves čas ignorirali - pa čeprav je Palmer vsaj tako pomemben kot Elisabeth Millard, edina funkcionarka State Departmenta, ki se je udeležila slovesnosti ob 20. obletnici ITF minuli petek v Washingtonu, kjer je imel nagovor predsednik Pahor.

 

Drugi spodrsljaj, ki prav tako ne bo minil brez posledic, se tiče izbire osrednjega gosta na letošnjem blejskem forumu. Na koncu je bil to Michel Barnier, glavni evropski pogajalec za brexit, toda prvotno je bil povabljen albanski predsednik Ilir Meta. Lahko si predstavljate, kako so bili Albanci užaljeni, ko so jih Slovenci tik pred zdajci - nonšalantno, kot so vajeni, ko gre za "Balkance" - obvestili, da Meta ne bo osrednji gost.

 

Mimogrede, albanski lobi v Združenih državah je izjemno vpliven.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.609
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.254
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.176
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.408
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.291
06/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.543
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 918
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 955
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 796
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849