Razkrivamo

Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!

Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in Washingtonu bi moral končno prinesti streznitev za arogantno slovensko oblast: v Združenih narodih smo namreč bolj nepomembni kot kdajkoli prej, odnosi z Združenimi državami Amerike pa slabši skoraj ne bi mogli biti. Olje na ogenj ameriških zamer je dolil še Miro Cerar, ki se je sredi New Yorka sestal z iranskim zunanjim ministrom Zarifom.

05.10.2018 00:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Borut Pahor   Miro Cerar   Slovenija   OZN   ZDA   ITF   Washington   Iran   Elisabeth Millard   Američani   Rusija   BSF   Matthew Palmer   Ilir Meta  

Foto: Urad predsednika republike

Na sprva tako opevani slovesnosti v Washingtonu ob 20. obletnici ITF sta Cerar in Pahor zaman pričakovala visoke ameriške goste. Nikogar ni bilo. Na koncu je bila odpovedana celo konferenca za novinarje, Slovenci pa so odšli domov poklapani kot še nikoli.

Da bo Miro Cerar celo bolj problematičen zunanji minister od Karla Erjavca, si res nihče ni prestavljal niti v najhujših nočnih morah. Ali kot je sarkastično pripomnil njegov nekdanji sodelavec v kabinetu: Cerar je resda neodločen, toda ko se enkrat odloči, se odloči napačno. Ugotovitev se zdi na mestu, sploh po zadnjih dogodkih v New Yorku in Washingtonu, kamor je Cerar odšel kot spremljevalec predsednika republike Boruta Pahorja. O tej zgodbi smo poročali minuli teden v članku Predsednik Pahor v Ameriki od Poncija do Pilata: Nihče ga ne sprejme, nihče ga ne povoha (vir) in bili deležni nekaj kritik, češ da smo nesramni do predsednika in da preveč črno prikazujemo stvari. Toda resnica je - in to se je izkazalo prav v tem zadnjem tednu - še bolj neprijetna. Marsikoga bo tudi šokirala. Niti Cerar niti Pahor nista uspela ustaviti negativnega trenda, ki že skoraj desetletje spodkopava slovensko zunanjo politiko in ki državo spreminja v tretjerazredno favelo na obrobju evropske periferije. Prav odnosi z Združenimi državami Amerike so ključni indikator realne teže Slovenije v mednarodnih odnosih - in ti odnosi že osem let vztrajno nazadujejo. Že skoraj osem let ni bilo nikogar iz Slovenije uradno povabljenega v Belo hišo, število uradnih bilateralnih srečanj v tem obdobju pa ostaja tik nad lediščem - edino uradno srečanje v tem kontekstu se je na obrambnem področju zgodilo aprila letos med Andrejo Katič in Jimom Mattisom.

 

Že zaradi tega bi pričakovali, da bo Cerar spremenil strategijo svojega predhodnika in revolucionarno preusmeril slovensko zunanjo politiko. Toda v resnici nas čaka še hujši šok, ki ga je pravkar nakazal Cerar: slovenski zunanji minister se je namreč srečal s svojim iranskih kolegom Mohammadom Javadom Zarifom v okiru 73. jesenskega zasedanja OZN. Torej na ameriških tleh in v danih mednarodnih okoliščinah, ko je Donald Trump precejšen del svojega nagovora v Generalni skupščini posvetil ravno Iranu. Kaj si potemtakem lahko mislimo o slovenski diplomaciji? Da pač ne deluje ravno inteligentno. Morda je v tem bistveni problem slovenske diplomacije - da jo vodijo neinteligentni ljudje brez občutka za strateška razmerja v svetu in geopolitiko.

 

 

Za srečanje Cerarja in iranskega zunanjega ministra Zarifa posebnih razlogov ni bilo.

 

 

Kajti z Iranom nimamo omembe vrednih političnih ali gospodarskih odnosov in če poskušamo odmisliti pranje denarja v aferi Irangate, potem posebnih razlogov za takšno srečanje res ni. Prej obratno: kdor ve, kako popadljivi so Američani glede perzijske države, jih res ne bo šel dražiti z rdečo cunjo. Dejstvo je, da so Američani zaradi Irana tako besni na Cerarja, da ga nočejo več videti. Odlični poznavalec ameriške diplomacije nas je hkrati opozoril, da se gre slovenska oblast nevarno igro, kajti v Beli hiši stanuje najbolj nepredvidljivi predsednik v zadnjem stoletju, njegova soproga pa je Slovenka in najverjetneje je že spregledala slovensko politiko (kar bi lahko pojasnilo njeno rezerviranost, celo odpor do nekdanje domovine).

 

Ni izključen niti najbolj črni scenarij, po katerem bi State Department, nezadovoljen s slovensko zunanjo politiko in njenimi očitnimi prioritetami, celo demonstrativno začasno zaprl (!) veleposlaništvo v Ljubljani. Takšna poteza, ki se zdi ta trenutek docela neverjetna, ni nemogoča, nas je opozoril sogovornik. Ko smo poskušali dobiti konkretnejše podatke o tem, kaj naj bi bilo za Američane tako zelo moteče glede Slovenije, da bi lahko začeli razmišljati tudi o takšni potezi, smo dobili namig, naj poizvemo, kakšne podtalne posle se gre slovenska politika (vlada) zadnje čase z Rusi ...

 

 

Rusko partnerstvo in antiamerikanizem

 

Slovenska diplomacija je v zadnjem desetletju sistematično zanemarjala odnose z Združenimi državami, obenem pa favorizirala Rusijo in se navduševala celo nad priznanjem Palestine (zaradi česar so Izraelci letos spomladi v Ljubljano po zaupnih kanalih iz finančnega sveta poslali ostro opozorilo - ki je na koncu zaleglo). Niti antiamerikanizem oziroma prevladujoče javno razpoloženje, ki na ZDA gleda nenaklonjeno, včasih celo sovražno. Izsledki obsežne mednarodne raziskave, ki sta jo leta 2014 opravila Meridian International Center ter inštitut Gallup, so za Slovenijo dobesedno osupljivi. Spodaj so naštete države, v katerih ljudje najmanj marajo ZDA, v oklepaju pa je naveden odstotek tega "nezadovoljstva", ki bi ga v določenih primerih lahko poimenovali tudi sovraštvo:

 

1. Palestina (80%),

 

2. Pakistan (73%)

 

3. Libanon (71 %)

 

4. Jemen (69 %)

 

5. Irak (67 %)

 

6. Slovenija, Egipt (57 % )

 

7. Iran (56 %)

 

8. Tunizija (54 %)

 

Antiamerikanizem je v Sloveniji primerljiv kvečjemu s tistim v muslimanskih državah.

 

 

Črni petek slovenske zunanje politike

 

Posledice so očitne in neprijetne: Pahorjeva in Cerarjeva ameriška turneja, ki se je zaključila z obiskom Washingtona, kjer je v Centru za javno diplomacijo (del State Departmenta) potekala slovesnost ob 20. obletnici Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min - ITF (organiziralo jo je slovensko veleposlaništvo v ZDA), se je končala z dolgimi nosovi. Iz predsedniškega urada lahko še tako zavijajo novico v celofan, toda dejstvo je, da se slovesnosti in odprtja razstave z ameriške strani ni udeležil praktično nihče. Najvišja državna funkcionarka je bila, kot smo točno napovedali, namestnica pomočnika državnega sekretarja, se pravi gospa, ki namešča pomočnika državnega sekretarja Pompea. Na slovesnosti ni bilo niti tako zelo pričakovane senatorke slovenskega rodu Amy Klobuchar. Poparjena slovenska delegacija je prisostvovala dogodku, na katerem ni bilo niti 50 ljudi, predhodno napovedana konferenca za medije v NPC (National Press Center) pa je bila odpovedana, ko se je razvedelo, da na njej ne bo skoraj nobenega (tujega) novinarja - razen dopisnikov slovenskih medijev.

 

Da gre za dejansko "črni petek" v zgodovini slovenske diplomacije, je več kot očitno, pa naj Mladika in Urad predsednika republike to poskušata še tako prikriti. To, da je Borut Pahor v Združenih narodih "ob robu zasedanja" popil kavo s predsednikoma Islandije in Švice ter premierjem Kosova, verjetno ni za Nobelovo nagrado. Fototermin s turškim avtokratom Erdoganom prav tako ne more odtehtati številnih zaprtih vrat. Še manj pa je - glede na večletne tenzije v odnosih med Evropsko komisijo in Turčijo - smiselno govoriti o tem, da sta "Slovenija in Turčija od leta 2011 strateški partnerici", kot je zapisal Pahorjev urad in dodal, da naj bi slovenski predsednik na srečanju z Erdoganom "izrekel podporo evropski perspektivi Turčije". Bržkone zgolj v svojem imenu?

 

 

Kje si Pahor izbira prijatelje, med demokrati ali samodržci? Na sliki s turškim humanistom Erdoganom.

 

 

Še nekaj "drobnih" spodrsljajev ...

 

Še nekaj kamenčkov v mozaiku slovenske diplomatske suicidarnosti moramo omeniti. Gre za "incidente", o katerih slovenska javnost še ni bila obveščena. Pred kratkim sta denimo zakonca Knavs, torej starša ameriške prve dame, želela obiskati domačo Sevnico. Američani so prosili slovensko vlado, če jima lahko zagotovi diskretno varovanje. Slovenska stran je prošnjo gladko zavrnila. Argumenta za takšno potezo ne najdemo, pa če ga iščemo s povečevalnim steklom.

 

Svojevrstni faux pas se je zgodil tudi na nedavnem blejskem strateškem forum (BSF). Pravzaprav dva: prvi je povezan s tretmajem Matthewa A. Palmerja, najvišjega predstavnika State Departmenta na tej konferenci, ki so ga gostitelji praktično ves čas ignorirali - pa čeprav je Palmer vsaj tako pomemben kot Elisabeth Millard, edina funkcionarka State Departmenta, ki se je udeležila slovesnosti ob 20. obletnici ITF minuli petek v Washingtonu, kjer je imel nagovor predsednik Pahor.

 

Drugi spodrsljaj, ki prav tako ne bo minil brez posledic, se tiče izbire osrednjega gosta na letošnjem blejskem forumu. Na koncu je bil to Michel Barnier, glavni evropski pogajalec za brexit, toda prvotno je bil povabljen albanski predsednik Ilir Meta. Lahko si predstavljate, kako so bili Albanci užaljeni, ko so jih Slovenci tik pred zdajci - nonšalantno, kot so vajeni, ko gre za "Balkance" - obvestili, da Meta ne bo osrednji gost.

 

Mimogrede, albanski lobi v Združenih državah je izjemno vpliven.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.322
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.478
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.253
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.464
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.565
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.291
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.065
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 955
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827