Za Domna Saviča sem prvič slišal pred štirimi ali petimi leti, med konferenco Diggit, ki smo jo organizirali. Na takrat še popularnem t. i. tweet wallu so se začeli pojavljati ostri, nekritični napadi na predavatelje, vsebino, organizatorja. Po približno pol ure smo ugotovili, da tviteraša Saviča ni v dvorani, predavanj ne posluša, ne ve, kaj se dogaja, vse skupaj pa veselo komentira in sesuva. Od takrat naprej seveda do tega osebka (gospod ali kaj podobnega v mojih očeh ne bo nikoli) ne gojim prijaznih čustev. Nasprotno, o njem imam zelo negativno mnenje. Med konferenco se takrat pred leti kar nisem mogel pomiriti in sem se spraševal, ali in koliko posameznikov z osebnostnimi motnjami, ki trpijo, na primer, zaradi pomanjkanja pozornosti, priznanja itd., je v naši družbi.

V družbi obilja vse več ljudi trpi zaradi pomanjkanja smisla, ki ga potem iščejo v različnih poslanstvih. Ob družbenem angažiranju v zvezi z oglaševanjem Telekoma Slovenija na Nova24TV se tako sprašujem, ali ima aktivnost resen namen in cilj, ali pa gre le za kričanje malih otrok, ki so jih pozabili v kotu, tam pa jih polulanih in lačnih nihče ne povoha. Zdi se mi namreč, da si takšni ljudje želijo pozornosti, ker od pozornosti živijo (tudi finančno, saj jih potem celo nagradijo s članstvi v odborih ali financirajo njiihove nevladne projekte). Pri čemer se je treba v bolj radikalnem času, v času Levice, radikalizirati in biti bolj glasen, saj te drugače novi gospodar ne bo opazil in nagradil.

Pozivi, ki se jih gredo danes saviči, lahko nastanejo samo v okolju, v katerem se je danes znašla Slovenija. Pogrom nad oglaševalci je nadaljevanje pogroma nad podjetništvom in liberalnim kapitalizmom. Marketing in oglaševanje sta konec koncev najbolj opazna simbola kapitalizma, podjetništva in tudi demokracije. V današnji Sloveniji se preganja podjetnike, zakaj se ne bi tudi oglaševanja, marketinga? Saj je vendar jasno, da je oglaševanje nepotrebno, da ljudem vsiljuje kupovanje stvari in storitev, ki jih v resnici ne potrebujejo.

Podobni obračuni na način hitrih "tviter sodišč" po drugi strani nastajajo povsod po svetu. Manjšina, po prepričanju sociologov je potrebnih le 7 odstotkov družbe ali skupine, z vpitjem in kričanjem vpliva na večino do te mere, da se mora večina prilagoditi dejansko majhni skupini. Nezadovoljneži, nesposobneži, izgube in drugi so v družbenih medijih dobili glas, občutek, da nekaj so, in to zdaj glasno izražajo.

Še k vsebini poziva: državno podjetje naj ne oglašuje na opozicijski televiziji? Po drugi strani lahko državno podjetje oglašuje v vseh slaboumnih televizijskih oddajah, sponzorira celo vrsto nepotrebnih prireditev in pobud, organizacij, zavodov itd. Oglaševanje je po mnenju podpornikov savičev namenjeno izražanju stališč oglaševalcev do vsebin, ki jih predvajajo mediji. Saj ne more biti res oziroma lahko je, v Sloveniji leta 2018, ki se gre družbeni eksperiment.

Upam, da ljudje iz marketinga Telekoma Slovenije ne bodo pokleknili pred psihopati, ker bi v takšnem primeru izdali tudi svobodo in liberalni kapitalizem. Če pa tega v državi dejansko nimamo več, je pa treba prepovedati oglaševanje kar na splošno.

Marjan Novak je odgovorni urednik Marketing magazina, njegov blog je bil izvirno objavljen tukaj pod naslovom Pobuda ali osebnostne težave savičev.