Razkrivamo

Afera Balažic #2: Kdo so Rusi, ki sta jih Bratuškova in Lukšič skušala nategniti?

Ko deluje vlada v maniri uličnih prevarantov

29.07.2014 22:38
Piše: Kizo

Če banka Vnesheconombank izplača denar za nakup rafinerije v BiH potem vedite, da je bila transakcija odobrena neposredno iz Putinovega kabineta. Foto: www.mediaspeed.net, Wikipedia. Fotomontaža: Portal Plus

Posledice takšnih poskusov prevar na najvišji politični ravni so namreč lahko ekstremne, saj govorimo o Rusiji, ki vzdržuje sistem državnega kapitalizma in ne loči med ekonomijo in politiko.

 

Ne zdi se jim prav nič posebnega, da pošljejo agente SOVE vohljati okoli podjetja, ki ga obvladujejo bivši KGB-jevci.

 

V igro ne vstopijo neki Rusi, ampak sam Putin!

 

Ko je prepis opravljen, sledijo neposredna pogajanja naše strani z rusko, v katerem mora biti izplen 50:50 solastništvo celotne zadeve in vsega kar se v nadaljevanju iz tega potegne ven.

 

Da je Zarubezhneft sestavni del Putinovega gospodarsko-političnega konglomerata, pričata še dve povezavi.

 

Lukšič torej prepriča vlado in njeno predsednico, da se spustijo v popolni avanturizem in izpeljejo novo različico "banan in ananasa", ki je pred skorajda desetletjem klavrno propadla in s katero želijo prevarati obstoječe lastnike, da naj še enkrat kupijo že kupljeno. Ti lastniki pa niso kdorkoli, ampak sam vrh ruske politike.

V tem članku bomo razkrili dvoje. Prvič, nekaj, kar lahko označimo kot Omanove spletke in neumnost slovenske vlade, saj vse kaže na to, da je Omanu uspelo prenesti ulični nateg na državno raven, slovenska vlada pa je bila pri tem ravno prav amaterska, da je kupila vse, kar ji je bilo prodano. Najprej zasebnik Lukšič, potem predsednica vlade Bratuškova in njen kabinetni svetovalec Grk, na koncu pa še zunanji minister Erjavec in predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Kunič. Ker verjamem, da ta združba ni ravno butasta, se odpira tudi vprašanje, ali in kaj so videli zase v tem celotnem poslu. In drugič, kar je še bolj zanimivo, pokazali bomo kako zelo neumno in po nepotrebnem je s poceni nategi vrh slovenske politike dražil vrh ruske politike. Slednje ne samo, da je bilo v mednarodnem kontekstu noro dejanje, ki si ga lahko zamislijo in izvedejo samo popolni politični amaterji ampak predstavlja tudi vpogled v mentalni sklop slovenske politike. Ta se je brez sramu narkomansko zadolževala v tujini in očitno tudi poskušala izpeljati mednarodno prevaro.

 

 

Kaj Oman zares poseduje? Na kaj je bila dana hipoteka?

 

V zvezi s tem, kaj je tisto, kar je Oman poskušal podariti Sloveniji, obstajajo tri verzije. Prva je dokumentirana z doslej objavljenimi dokumenti, druga je bosanska, tretja pa slovenska. Najprej dokumentirana verzija. Iz doslej objavljenih dokumentov, ki ste jih imeli priložnost videti na Požareportu in na Portalu Plus, natančneje v dokumentu "Loan contract" (v originalu Ugovor o pozajmici), je v petem členu nedvoumno zapisano, da v primeru nevračila dolga lahko Omanovo podjetje vnovči hipoteko nad Rafinerijo Brod. Pazite, nad celotno rafinerijo in ne samo nad zemljiščem!

 

Ta dokument je datiran 28. februarja 1995 in velja za obdobje 45 dni od podpisa dogovora. Sledi še en dokument, datiran 1. marca 1995, iz katerega je razvidno, da je Oman vpisal hipoteko nad nekimi nepremičninami. Rekonstrukcija, ki sledi iz tega je, da je Oman dobil hipoteko nad celo Rafinerijo Brod in da je hipoteko vpisal na nepremičnine, ki so v relaciji z rafinerijo. Iz tega pa sledi dvoje vprašanj: zakaj je prišlo do posojila in ali je bilo Omanovo podjetje tudi upravičeno do vnovčitve hipoteke?

 

O prvem lahko sklepamo podobno kot Zgaga, saj je med dokumenti, ki smo jih objavili, tudi dokument podpisan s strani Omanovega sodelavca, trgovca z orožjem Lorenza Mazzege, v katerem se potrjuje, da so "dobrine" predane in prejete, kar pomeni, da je pogodba o posojilu krvava in nič drugega (in ja, to vlade Alenke Bratušek ni čisto nič motilo). O drugem ni mogoče reči ničesar, ker dokumenta o lastništvu ni, niti ni dokumenta o vnovčitvi hipoteke in ker so na drugi strani tudi informacije, da je bila pogodba razveljavljena, ker "dobrin ni bilo", ki ostajajo na ravni špekulacij, o čemer smo na Portalu Plus že pisali. Iz dokumentov pa lahko sklepamo samo nedvoumno: da je bila po pogodbi hipoteka nad celotno rafinerijo in ne le nad zemljiščem! 

 

In zdaj k bosanski različici zgodbe, ki v Sloveniji ni bila objavljena. V bosanskih medijih se je tik pred privatizacijo rafinerije pojavilo Omanovo podjetje Orbal Marketing Services ltd., katerega predstavniki so, kako zanimivo, trdili, da je rafinerija, glede na posojilno pogodbo z vlado Republike Srpske iz leta 1995, njihova. Pazite, iz bosanskih medijev je očitno, da je Omanova celotna rafinerija, ne samo zemljišče, kot se je to prodalo slovenski javnosti. Ta poskus pridobitve rafinerije se je ustavil, morda tudi zaradi zelo "pametnih" navedb predstavnikov Orbal Marketing Services ltd., da je zaradi nevrnjenega posojila v višini 60 milijonov ameriških dolarjev za nakup "banan in ananasov", rafinerija, ki je bila založena kot hipoteka, prešla v njihove roke.

 

Da je Oman v finišu bosanske vojne Srbom na kredit prodal za 60 milijonov dolarjev banan in ananasa in za hipoteko vzel rafinerijo, je bil cinizem, ki je v kali zatrl Omanove poskuse pridobivanja rafinerije. Več o tem si lahko preberete tu in si sami ustvarite mnenje, vsekakor pa je očitno, da gre za povsem drugačno zgodbo, kot je bila prodana Lukšiču in Bratuškovi. 

 

Slovenska različica zgodbe je radikalno drugačna: obstaja zemljišče, bogato z nafto, katerega lastnik je Oman. To zemljišče bi rad, v borbi proti recesiji, predal Republiki Sloveniji in s tem za vedno spral svoje grehe in za povrh še dobil nov potni list. Odveč je pojasniti, da po vsem povedanem zgodba deluje kot tipični nateg na ravni pouličnih prekupčevalcev. Iz dokumentov ni jasno nad čem je hipoteka vpisana, ni znano, ali je vnovčena, še manj pa je znano, ali je na nekih zemljiščih okoli rafinerije kakšna nafta. Še več, cel Balkan že dolgo ve za originalen poskus Omanovega prevzema rafinerije. Ampak Lukšič in Bratuškova vseeno iščeta nafto. 

 

Edini problem, ki se jima pojavi, je sledeč: Omanova rafinerija in zemljišča so že davno privatizirana in prodana Rusom. Pozabimo, da je zgodba prelita s krvjo; našo vlado na tej točki, ko se že obeta Omanovo darilo, zanima, kako zdaj prepričati Ruse, da jim prodano še enkrat prodajo.

 

 

Vstopijo neki Rusi

 

Iz korespondence, ki smo jo objavili (glej dokumente pod prispevkom), je očitno, da je za slovensko stran zadeva že skorajda rešena. Lukšič je srečen, kabinet predsednice vlade že črpa nafto, Balažica še kar naprej pošiljajo na "pogajanja", Oman pa daje nove predloge, kako operacionalizirati celotno zadevo. Ker, ne pozabite, tu so še neki Rusi, ki jim bo vse to treba prodati ali kot to stoji v korespondenci Lukšič – Balažic (glejte elektronsko sporočilo iz 17. 09. 2013):

 

..."Ko je prepis opravljen, sledijo neposredna pogajanja naše strani z rusko, v katerem mora biti izplen 50:50 solastništvo celotne zadeve in vsega kar se v nadaljevanju iz tega potegne ven."... 

 

Dobro, pa poglejmo, kdo so ti Rusi, ki so tako nori, da jih bo slovenska vlada, na osnovi nerealiziranega krvavega posla in brez jasnih dokumentov, po že propadlem bosanskem poskusu Omanovega podjetja, razlastninila in jim na novo prodala nekaj, kar se fantazira, da je "milijardni posel".

 

 

Popravek: v igro ne vstopijo neki Rusi, ampak sam Putin!

 

Rafinerija Brod danes deluje pod okriljem podjetja Nestro Optima Grupa, ki poleg Brodske rafinerije vključuje tudi podjetji Nestro Petrol Banja Luka in rafinerijo Modriča. Sto odstotni lastnik krovnega podjetja Nestro Optima Grupa pa je ruski Neftgazinkor. O tem podjetju, ki je nastalo tik pred privatizacijo rafinerije Brod, ni kaj dosti znanega, kar ni nič posebnega, če veste, kako je potekala ruska privatizacija in če se spomnite primera Rosneftovega prevzema Yukosa.

 

Tisto, kar pa je znano, pa je sledeče: prvič, podjetje se je pojavilo dobesedno iz zraka in neposredno pred privatizacijo in vstopilo v posel, torej podjetje ima resno politično zaledje. Drugič, ve se, da je večinski lastnik Neftgazinkora ruski Zarubezhneft, preostalo lastništvo pa si delijo tri nerazkrite fizične osebe. In tretjič, po mnenju bosanske veje Transparency International obstaja sum, da so te tri fizične osebe dejansko najvišji politični uradniki Republike Srpske. Kakorkoli že, jasno je, da je tisti, ki danes vleče niti v fantazmogorični rafineriji rusko podjetje Zarubezhneft in da vsi skupaj niso kar eni Rusi. Pojasnimo zakaj.

 

Kaj je Zarubezhneft s katerim se je hotela slovenska vlada, preko Lukšičevega posredovanja, pogajati za Omanovo zemljo, jih nacionalizirati in jim ponuditi posel za tisti fifty-fifty izkupiček? Zarubezhneft je glavno in največje rusko podjetje za pridobivanje in predelavo nafte in plina v tujini. Je v državni lasti in je znano po tem, da je del konglomerata, ki ga Putin naziva nacionalni šampioni in, ki ga zasedajo "siloviki" (nekdanji Putinovi sodelavci iz KGB).

 

Prvi med siloviki je bil zagotovo nekdanji direktor uprave Nikolaj Tokarev, ki je leta 2007, torej v času privatizacije Rafinerije Brod in po koncu najodmevnejšega obdobja konsolidacije Putinovega imperija, prestopil v Transneft. Po poročanju Reutersa in Novaye Gazete gre za človeka, ki je tesni sodelavec Putina, saj je bil njegov sodelavec v KGB v času, ko sta bila oba na delu v ranjki Vzhodni Nemčiji. Transneft, kamor je Tokarev prestopil, pa je de facto monopolist pri transportu nafte iz Rusije in je seveda v državni lasti in kot tak komplement Zarubezhneftu.

 

Da je Zarubezhneft sestavni del Putinovega gospodarsko-političnega konglomerata, pričata še dve povezavi. Prvič, v upravi tega podjetja sedi Molodtsov Kiril, ki je istočasno namestnik ministra za energijo ruske federacije in drugič, v upravi sedi Aleksander Nekipolov, ki je istočasno direktor uprave Rosneft, naftnega podjetja, ki je v večinski lasti ruske države in je od obdobja obračuna z oligarhi dominantno na področju črpanja in predelave nafte v Rusiji in vodeno neposredno iz Kremlja. 

 

S tem pa zgodba o tem, kako ruska država drži roko nad Rafinerijo Brod, še ni končana. Neznano in iz zraka padlo podjetje Naftgazinkor je sredstva za nakup Rafinerije Brod dobilo od ruske (nekoč sovjetske) državne banke Vnesheconombank. Ta banka seveda ni navadna banka, ampak je dobesedno Putinova banka, saj je njen cilj, da z denarjem na neprofiten način (berite: ni važnen donos, važen je ruski nacionalni interes) podpira ruska podjetja, upravlja z ruskim državnim dolgom in pokojninskim skladom.

 

Še več, Vnesheconombank je po političnem vplivu in po finančni moči nekaj takega kot milijonkratnik NLB. In ja, ta banka je financirana tudi iz ruskega državnega proračuna. V prevodu, če ta banka izplača denar za nakup rafinerije v BiH potem vedite, da je bila transakcija odobrena neposredno iz Putinovega kabineta.

 

Za nepoučene ne bo odveč, če povemo, kaj je ruska doktrina nacionalnega interesa: gre za obvladovanje največjih in najmočnejših ruskih podjetij s strani vrha ruske politike in to ne samo z namenom izvajanja ekonomske politike, ampak predvsem z namenom zagotavljanja ruskega nacionalnega interesa kjerkoli, kadarkoli in za kakršnokoli ceno.

 

Če vse skupaj povzamemo, je situacija sledeča: lastnik in upravljalec Rafinerije Brod je rusko državno podjetje, ki v Putinovi doktrini nacionalnih šampionov zavzema visoko mesto. V upravi tega podjetja sedijo posamezniki, ki zasedajo pozicije v aktualni ruski vladi (Molodtsov) ali v enem izmed nadpodjetij (Nekripolov v Rosneftu), konsolidacijo podjetja pa je delal pripadnik silovikov, ki je danes ključna figura v Transneftu (Tokarev).

 

Rafinerija je bila odkupljena z državnim denarjem iz državne banke, financirane tudi iz državnega proračuna, skratka, Rafinerija Brod je od dneva privatizacije predmet ruskega nacionalnega interesa in v domeni Putina, ki mu je malo mar za celotne države (Gruzija, Moldavija, Ukrajina), kaj šele za fantomske zahtevke trgovcev z orožjem, pa četudi te zastopata zasebnik Lukšič in predsednica vlade v odhodu Alenka Bratušek.  

 

 

Vrhunec neumnosti

 

Lukšič torej prepriča vlado in njeno predsednico, da se spustijo v popolni avanturizem in izpeljejo novo različico "banan in ananasa", ki je pred skorajda desetletjem klavrno propadla in s katero želijo prevarati obstoječe lastnike, da naj še enkrat kupijo že kupljeno. Ti lastniki pa niso kdorkoli, ampak sam vrh ruske politike in upravljavci niso nič manj kot Putinovi siloviki. Še več, od nekod se zdi slovenski vladi dobra ideja, da se vtikajo v podjetja, ki so v Rusiji označena kot nacionalni šampioni, torej kot nedotakljiva. Pri tem se jim ne zdi prav nič posebnega, da pošljejo agente SOVE vohljati okoli podjetja, ki ga obvladujejo bivši KGB-jevci. Na mestu je sledeče vprašanje: kako nori so še lahko amaterji iz slovenskega političnega vrha?

 

Posledice takšnih poskusov prevar na najvišji politični ravni so namreč lahko ekstremne, saj govorimo o Rusiji, ki vzdržuje sistem državnega kapitalizma in ne loči med ekonomijo in politiko. Povedano drugače: dvomim, da bo nepotrebno draženje Rusov s frodulentnimi posli, ki si jih je v aferi Balažic privoščila slovenska vlada, imelo blagodejen učinek na odnose s to državo. Če hočete še bolj neposredno: vpoklic agentov SOVE, da bi Rusem odvzeli, kar so kupili in jim to še enkrat prodali, ne more naleteti na izjemno zadovoljstvo v Kremlju. Če ne veste, kaj Putin je in česa je sposoben, če začuti, da so njegovi "nacionalni interesi" ogroženi, potem ste ali popolnoma nerazgledani ali pa sedite v danes odmirajoči vladi Alenke Bratušek. 

 

 

Še nekaj vprašanj

 

Odpira pa se še nekaj vprašanj. Prvič, nerealno in nelogično je, da skoraj leto dni nihče od vpletenih ni sprevidel, da gre za na novo zapakiran nateg, ki je v BiH že spodletel. Drugič, kakšni so motivi vseh vpletenih v aferi Balažic? Če jih ne bi bilo, se tako očitno frodulentnega posla ne bi lotevali in ne bi vsega prevalili na Balažica takoj, ko je postalo jasno, da so nategovali Ruse, nategnili pa sami sebe. Je kdo hotel financirati svoj življenjski stil? Se je obetala kakšna masivna donacija kakšni stranki? Kdo bi vedel. Kdo vse si je obetal rente iz tega "milijardnega posla"? Samo ne recite, da verjamete v zgodbo "zemlja za potni list", ker ta zgodba je, glede na povedano, še najmanj verjetna in ne recite, da verjamete v popolnoma naivno bebavost vseh vpletenih. In tretjič, ali je mogoče ne samo, da Lukšič, Bratuškova in Erjavec še kar plavajo po javnem prostoru ampak, da se Bratuškova in Erjavec celo potegujeta za sedež v evropski komisiji? Kako sprevrženo je šele to? Če mislite, da ni, potem si zamislite, kako debelo bi gledali v Putinovem kabinetu, ko bi eden ali drugi v imenu EU prišla do Putina, ta pa bi ju poznal kot bizarna trgovca s poldokumenti in krvavimi hipotekami, ki sta v zgodbi o Rafineriji Brod nad njega pošiljala obveščevalno-varnostne agente.

 

Bojim se, da na nobeno izmed zastavljenih vprašanj nikoli ne bomo dobili odgovora. In dvomim, da Rusi ne bodo izstavili računa za ta poskus natega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,983
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,063
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,037
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,243
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,740
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,125
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 980
08/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,645
09/
Leto dni po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 501
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,196