Razkrivamo

Afera Balažic #2: Kdo so Rusi, ki sta jih Bratuškova in Lukšič skušala nategniti?

Ko deluje vlada v maniri uličnih prevarantov

29.07.2014 22:38
Piše: Kizo

Če banka Vnesheconombank izplača denar za nakup rafinerije v BiH potem vedite, da je bila transakcija odobrena neposredno iz Putinovega kabineta. Foto: www.mediaspeed.net, Wikipedia. Fotomontaža: Portal Plus

Posledice takšnih poskusov prevar na najvišji politični ravni so namreč lahko ekstremne, saj govorimo o Rusiji, ki vzdržuje sistem državnega kapitalizma in ne loči med ekonomijo in politiko.

 

Ne zdi se jim prav nič posebnega, da pošljejo agente SOVE vohljati okoli podjetja, ki ga obvladujejo bivši KGB-jevci.

 

V igro ne vstopijo neki Rusi, ampak sam Putin!

 

Ko je prepis opravljen, sledijo neposredna pogajanja naše strani z rusko, v katerem mora biti izplen 50:50 solastništvo celotne zadeve in vsega kar se v nadaljevanju iz tega potegne ven.

 

Da je Zarubezhneft sestavni del Putinovega gospodarsko-političnega konglomerata, pričata še dve povezavi.

 

Lukšič torej prepriča vlado in njeno predsednico, da se spustijo v popolni avanturizem in izpeljejo novo različico "banan in ananasa", ki je pred skorajda desetletjem klavrno propadla in s katero želijo prevarati obstoječe lastnike, da naj še enkrat kupijo že kupljeno. Ti lastniki pa niso kdorkoli, ampak sam vrh ruske politike.

V tem članku bomo razkrili dvoje. Prvič, nekaj, kar lahko označimo kot Omanove spletke in neumnost slovenske vlade, saj vse kaže na to, da je Omanu uspelo prenesti ulični nateg na državno raven, slovenska vlada pa je bila pri tem ravno prav amaterska, da je kupila vse, kar ji je bilo prodano. Najprej zasebnik Lukšič, potem predsednica vlade Bratuškova in njen kabinetni svetovalec Grk, na koncu pa še zunanji minister Erjavec in predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Kunič. Ker verjamem, da ta združba ni ravno butasta, se odpira tudi vprašanje, ali in kaj so videli zase v tem celotnem poslu. In drugič, kar je še bolj zanimivo, pokazali bomo kako zelo neumno in po nepotrebnem je s poceni nategi vrh slovenske politike dražil vrh ruske politike. Slednje ne samo, da je bilo v mednarodnem kontekstu noro dejanje, ki si ga lahko zamislijo in izvedejo samo popolni politični amaterji ampak predstavlja tudi vpogled v mentalni sklop slovenske politike. Ta se je brez sramu narkomansko zadolževala v tujini in očitno tudi poskušala izpeljati mednarodno prevaro.

 

 

Kaj Oman zares poseduje? Na kaj je bila dana hipoteka?

 

V zvezi s tem, kaj je tisto, kar je Oman poskušal podariti Sloveniji, obstajajo tri verzije. Prva je dokumentirana z doslej objavljenimi dokumenti, druga je bosanska, tretja pa slovenska. Najprej dokumentirana verzija. Iz doslej objavljenih dokumentov, ki ste jih imeli priložnost videti na Požareportu in na Portalu Plus, natančneje v dokumentu "Loan contract" (v originalu Ugovor o pozajmici), je v petem členu nedvoumno zapisano, da v primeru nevračila dolga lahko Omanovo podjetje vnovči hipoteko nad Rafinerijo Brod. Pazite, nad celotno rafinerijo in ne samo nad zemljiščem!

 

Ta dokument je datiran 28. februarja 1995 in velja za obdobje 45 dni od podpisa dogovora. Sledi še en dokument, datiran 1. marca 1995, iz katerega je razvidno, da je Oman vpisal hipoteko nad nekimi nepremičninami. Rekonstrukcija, ki sledi iz tega je, da je Oman dobil hipoteko nad celo Rafinerijo Brod in da je hipoteko vpisal na nepremičnine, ki so v relaciji z rafinerijo. Iz tega pa sledi dvoje vprašanj: zakaj je prišlo do posojila in ali je bilo Omanovo podjetje tudi upravičeno do vnovčitve hipoteke?

 

O prvem lahko sklepamo podobno kot Zgaga, saj je med dokumenti, ki smo jih objavili, tudi dokument podpisan s strani Omanovega sodelavca, trgovca z orožjem Lorenza Mazzege, v katerem se potrjuje, da so "dobrine" predane in prejete, kar pomeni, da je pogodba o posojilu krvava in nič drugega (in ja, to vlade Alenke Bratušek ni čisto nič motilo). O drugem ni mogoče reči ničesar, ker dokumenta o lastništvu ni, niti ni dokumenta o vnovčitvi hipoteke in ker so na drugi strani tudi informacije, da je bila pogodba razveljavljena, ker "dobrin ni bilo", ki ostajajo na ravni špekulacij, o čemer smo na Portalu Plus že pisali. Iz dokumentov pa lahko sklepamo samo nedvoumno: da je bila po pogodbi hipoteka nad celotno rafinerijo in ne le nad zemljiščem! 

 

In zdaj k bosanski različici zgodbe, ki v Sloveniji ni bila objavljena. V bosanskih medijih se je tik pred privatizacijo rafinerije pojavilo Omanovo podjetje Orbal Marketing Services ltd., katerega predstavniki so, kako zanimivo, trdili, da je rafinerija, glede na posojilno pogodbo z vlado Republike Srpske iz leta 1995, njihova. Pazite, iz bosanskih medijev je očitno, da je Omanova celotna rafinerija, ne samo zemljišče, kot se je to prodalo slovenski javnosti. Ta poskus pridobitve rafinerije se je ustavil, morda tudi zaradi zelo "pametnih" navedb predstavnikov Orbal Marketing Services ltd., da je zaradi nevrnjenega posojila v višini 60 milijonov ameriških dolarjev za nakup "banan in ananasov", rafinerija, ki je bila založena kot hipoteka, prešla v njihove roke.

 

Da je Oman v finišu bosanske vojne Srbom na kredit prodal za 60 milijonov dolarjev banan in ananasa in za hipoteko vzel rafinerijo, je bil cinizem, ki je v kali zatrl Omanove poskuse pridobivanja rafinerije. Več o tem si lahko preberete tu in si sami ustvarite mnenje, vsekakor pa je očitno, da gre za povsem drugačno zgodbo, kot je bila prodana Lukšiču in Bratuškovi. 

 

Slovenska različica zgodbe je radikalno drugačna: obstaja zemljišče, bogato z nafto, katerega lastnik je Oman. To zemljišče bi rad, v borbi proti recesiji, predal Republiki Sloveniji in s tem za vedno spral svoje grehe in za povrh še dobil nov potni list. Odveč je pojasniti, da po vsem povedanem zgodba deluje kot tipični nateg na ravni pouličnih prekupčevalcev. Iz dokumentov ni jasno nad čem je hipoteka vpisana, ni znano, ali je vnovčena, še manj pa je znano, ali je na nekih zemljiščih okoli rafinerije kakšna nafta. Še več, cel Balkan že dolgo ve za originalen poskus Omanovega prevzema rafinerije. Ampak Lukšič in Bratuškova vseeno iščeta nafto. 

 

Edini problem, ki se jima pojavi, je sledeč: Omanova rafinerija in zemljišča so že davno privatizirana in prodana Rusom. Pozabimo, da je zgodba prelita s krvjo; našo vlado na tej točki, ko se že obeta Omanovo darilo, zanima, kako zdaj prepričati Ruse, da jim prodano še enkrat prodajo.

 

 

Vstopijo neki Rusi

 

Iz korespondence, ki smo jo objavili (glej dokumente pod prispevkom), je očitno, da je za slovensko stran zadeva že skorajda rešena. Lukšič je srečen, kabinet predsednice vlade že črpa nafto, Balažica še kar naprej pošiljajo na "pogajanja", Oman pa daje nove predloge, kako operacionalizirati celotno zadevo. Ker, ne pozabite, tu so še neki Rusi, ki jim bo vse to treba prodati ali kot to stoji v korespondenci Lukšič – Balažic (glejte elektronsko sporočilo iz 17. 09. 2013):

 

..."Ko je prepis opravljen, sledijo neposredna pogajanja naše strani z rusko, v katerem mora biti izplen 50:50 solastništvo celotne zadeve in vsega kar se v nadaljevanju iz tega potegne ven."... 

 

Dobro, pa poglejmo, kdo so ti Rusi, ki so tako nori, da jih bo slovenska vlada, na osnovi nerealiziranega krvavega posla in brez jasnih dokumentov, po že propadlem bosanskem poskusu Omanovega podjetja, razlastninila in jim na novo prodala nekaj, kar se fantazira, da je "milijardni posel".

 

 

Popravek: v igro ne vstopijo neki Rusi, ampak sam Putin!

 

Rafinerija Brod danes deluje pod okriljem podjetja Nestro Optima Grupa, ki poleg Brodske rafinerije vključuje tudi podjetji Nestro Petrol Banja Luka in rafinerijo Modriča. Sto odstotni lastnik krovnega podjetja Nestro Optima Grupa pa je ruski Neftgazinkor. O tem podjetju, ki je nastalo tik pred privatizacijo rafinerije Brod, ni kaj dosti znanega, kar ni nič posebnega, če veste, kako je potekala ruska privatizacija in če se spomnite primera Rosneftovega prevzema Yukosa.

 

Tisto, kar pa je znano, pa je sledeče: prvič, podjetje se je pojavilo dobesedno iz zraka in neposredno pred privatizacijo in vstopilo v posel, torej podjetje ima resno politično zaledje. Drugič, ve se, da je večinski lastnik Neftgazinkora ruski Zarubezhneft, preostalo lastništvo pa si delijo tri nerazkrite fizične osebe. In tretjič, po mnenju bosanske veje Transparency International obstaja sum, da so te tri fizične osebe dejansko najvišji politični uradniki Republike Srpske. Kakorkoli že, jasno je, da je tisti, ki danes vleče niti v fantazmogorični rafineriji rusko podjetje Zarubezhneft in da vsi skupaj niso kar eni Rusi. Pojasnimo zakaj.

 

Kaj je Zarubezhneft s katerim se je hotela slovenska vlada, preko Lukšičevega posredovanja, pogajati za Omanovo zemljo, jih nacionalizirati in jim ponuditi posel za tisti fifty-fifty izkupiček? Zarubezhneft je glavno in največje rusko podjetje za pridobivanje in predelavo nafte in plina v tujini. Je v državni lasti in je znano po tem, da je del konglomerata, ki ga Putin naziva nacionalni šampioni in, ki ga zasedajo "siloviki" (nekdanji Putinovi sodelavci iz KGB).

 

Prvi med siloviki je bil zagotovo nekdanji direktor uprave Nikolaj Tokarev, ki je leta 2007, torej v času privatizacije Rafinerije Brod in po koncu najodmevnejšega obdobja konsolidacije Putinovega imperija, prestopil v Transneft. Po poročanju Reutersa in Novaye Gazete gre za človeka, ki je tesni sodelavec Putina, saj je bil njegov sodelavec v KGB v času, ko sta bila oba na delu v ranjki Vzhodni Nemčiji. Transneft, kamor je Tokarev prestopil, pa je de facto monopolist pri transportu nafte iz Rusije in je seveda v državni lasti in kot tak komplement Zarubezhneftu.

 

Da je Zarubezhneft sestavni del Putinovega gospodarsko-političnega konglomerata, pričata še dve povezavi. Prvič, v upravi tega podjetja sedi Molodtsov Kiril, ki je istočasno namestnik ministra za energijo ruske federacije in drugič, v upravi sedi Aleksander Nekipolov, ki je istočasno direktor uprave Rosneft, naftnega podjetja, ki je v večinski lasti ruske države in je od obdobja obračuna z oligarhi dominantno na področju črpanja in predelave nafte v Rusiji in vodeno neposredno iz Kremlja. 

 

S tem pa zgodba o tem, kako ruska država drži roko nad Rafinerijo Brod, še ni končana. Neznano in iz zraka padlo podjetje Naftgazinkor je sredstva za nakup Rafinerije Brod dobilo od ruske (nekoč sovjetske) državne banke Vnesheconombank. Ta banka seveda ni navadna banka, ampak je dobesedno Putinova banka, saj je njen cilj, da z denarjem na neprofiten način (berite: ni važnen donos, važen je ruski nacionalni interes) podpira ruska podjetja, upravlja z ruskim državnim dolgom in pokojninskim skladom.

 

Še več, Vnesheconombank je po političnem vplivu in po finančni moči nekaj takega kot milijonkratnik NLB. In ja, ta banka je financirana tudi iz ruskega državnega proračuna. V prevodu, če ta banka izplača denar za nakup rafinerije v BiH potem vedite, da je bila transakcija odobrena neposredno iz Putinovega kabineta.

 

Za nepoučene ne bo odveč, če povemo, kaj je ruska doktrina nacionalnega interesa: gre za obvladovanje največjih in najmočnejših ruskih podjetij s strani vrha ruske politike in to ne samo z namenom izvajanja ekonomske politike, ampak predvsem z namenom zagotavljanja ruskega nacionalnega interesa kjerkoli, kadarkoli in za kakršnokoli ceno.

 

Če vse skupaj povzamemo, je situacija sledeča: lastnik in upravljalec Rafinerije Brod je rusko državno podjetje, ki v Putinovi doktrini nacionalnih šampionov zavzema visoko mesto. V upravi tega podjetja sedijo posamezniki, ki zasedajo pozicije v aktualni ruski vladi (Molodtsov) ali v enem izmed nadpodjetij (Nekripolov v Rosneftu), konsolidacijo podjetja pa je delal pripadnik silovikov, ki je danes ključna figura v Transneftu (Tokarev).

 

Rafinerija je bila odkupljena z državnim denarjem iz državne banke, financirane tudi iz državnega proračuna, skratka, Rafinerija Brod je od dneva privatizacije predmet ruskega nacionalnega interesa in v domeni Putina, ki mu je malo mar za celotne države (Gruzija, Moldavija, Ukrajina), kaj šele za fantomske zahtevke trgovcev z orožjem, pa četudi te zastopata zasebnik Lukšič in predsednica vlade v odhodu Alenka Bratušek.  

 

 

Vrhunec neumnosti

 

Lukšič torej prepriča vlado in njeno predsednico, da se spustijo v popolni avanturizem in izpeljejo novo različico "banan in ananasa", ki je pred skorajda desetletjem klavrno propadla in s katero želijo prevarati obstoječe lastnike, da naj še enkrat kupijo že kupljeno. Ti lastniki pa niso kdorkoli, ampak sam vrh ruske politike in upravljavci niso nič manj kot Putinovi siloviki. Še več, od nekod se zdi slovenski vladi dobra ideja, da se vtikajo v podjetja, ki so v Rusiji označena kot nacionalni šampioni, torej kot nedotakljiva. Pri tem se jim ne zdi prav nič posebnega, da pošljejo agente SOVE vohljati okoli podjetja, ki ga obvladujejo bivši KGB-jevci. Na mestu je sledeče vprašanje: kako nori so še lahko amaterji iz slovenskega političnega vrha?

 

Posledice takšnih poskusov prevar na najvišji politični ravni so namreč lahko ekstremne, saj govorimo o Rusiji, ki vzdržuje sistem državnega kapitalizma in ne loči med ekonomijo in politiko. Povedano drugače: dvomim, da bo nepotrebno draženje Rusov s frodulentnimi posli, ki si jih je v aferi Balažic privoščila slovenska vlada, imelo blagodejen učinek na odnose s to državo. Če hočete še bolj neposredno: vpoklic agentov SOVE, da bi Rusem odvzeli, kar so kupili in jim to še enkrat prodali, ne more naleteti na izjemno zadovoljstvo v Kremlju. Če ne veste, kaj Putin je in česa je sposoben, če začuti, da so njegovi "nacionalni interesi" ogroženi, potem ste ali popolnoma nerazgledani ali pa sedite v danes odmirajoči vladi Alenke Bratušek. 

 

 

Še nekaj vprašanj

 

Odpira pa se še nekaj vprašanj. Prvič, nerealno in nelogično je, da skoraj leto dni nihče od vpletenih ni sprevidel, da gre za na novo zapakiran nateg, ki je v BiH že spodletel. Drugič, kakšni so motivi vseh vpletenih v aferi Balažic? Če jih ne bi bilo, se tako očitno frodulentnega posla ne bi lotevali in ne bi vsega prevalili na Balažica takoj, ko je postalo jasno, da so nategovali Ruse, nategnili pa sami sebe. Je kdo hotel financirati svoj življenjski stil? Se je obetala kakšna masivna donacija kakšni stranki? Kdo bi vedel. Kdo vse si je obetal rente iz tega "milijardnega posla"? Samo ne recite, da verjamete v zgodbo "zemlja za potni list", ker ta zgodba je, glede na povedano, še najmanj verjetna in ne recite, da verjamete v popolnoma naivno bebavost vseh vpletenih. In tretjič, ali je mogoče ne samo, da Lukšič, Bratuškova in Erjavec še kar plavajo po javnem prostoru ampak, da se Bratuškova in Erjavec celo potegujeta za sedež v evropski komisiji? Kako sprevrženo je šele to? Če mislite, da ni, potem si zamislite, kako debelo bi gledali v Putinovem kabinetu, ko bi eden ali drugi v imenu EU prišla do Putina, ta pa bi ju poznal kot bizarna trgovca s poldokumenti in krvavimi hipotekami, ki sta v zgodbi o Rafineriji Brod nad njega pošiljala obveščevalno-varnostne agente.

 

Bojim se, da na nobeno izmed zastavljenih vprašanj nikoli ne bomo dobili odgovora. In dvomim, da Rusi ne bodo izstavili računa za ta poskus natega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
11
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
5
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,824
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,456
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,386
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,816
05/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,806
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,693
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,315
08/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,559
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 995
10/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,794