Komentar

Homagge nadrealistu: Stevan Živadinović - Vane Bor

Koliko incidentov in konfliktov, koliko nepotrebne energije je bilo potrošene v stilnih bojih prejšnejga stoletja, da bi na koncu stilnih intervalov čezčasje razstavilo različne umetniške smeri v skupnem prostoru, enega poleg drugega. Tako so danes v Muzeju sodobne umetnosti (MSUB) v Beogradu, ki je bil sramotno zaprt skoraj celo desetletje, skupaj razstavljeni balkanski zenitisti (1921-1926) in beograjski nadrealisti (1922 -1932), četudi so si bili v času svojega delovanja popolnoma nasprotni.

07.10.2018 00:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Stevan Živadinović   Vane Bor   fotogram   Muzej sodobne umetnosti   Beograd   Koča Popović   Marko Ristić   Pariz   Sorbona   L'impossible

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotogrami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje.

To, kar berete, je zapoznel komentar po mojem ogledu Muzeja savremene umetnosti (MSUB) v Beogradu. Komentar je sicer prekratka literarna oblika, da bi lahko v njem podrobno opisal kontekst konflikta med zenitisti in nadrealisti. Brez konteksta pa se pišejo samo sramotilni spisi. Še dobro, ker komentiram samo tisto, kar me navdušuje.

 

Z velike časovne distance gledam v Pariz, v presenečenega mlajšega moža, ki stoji pred kulturnim središčem Georges Pompidou, skoraj nič ali zelo malo sem mu podoben. To je moralo biti leta 1989, v času, ko se bo ravnokar začela širiti po Balkaniji žolta žveplena sramota. Mlajši mož, ki bi lahko bil jaz, se je vračal iz Londona prek Pariza v Ljubljano, ko se je v dopoldanskih urah znašel pred pariškim Boburjem. Na zahodni strani razstavne zgradbe je bil razpet velik transparent: Fotogrami, nadrealist Živadinović. Kdo? Nadrealist Živadinović, Vane Živadinović Bor. Seveda sem ime Vane Bor hitro povezal z beograjsko umetniško revijo Anti-zid (1932) in z Markom Ristićem. Sredi pariške stvarnosti, ki mi ni bila nikoli blizu, sem prvič pomislil, da za tem imenom in priimkom stoji realna in ne izmišljena oseba. Le Marko Ristić in Koča Popović sta imeni, ki sem ju povezoval z revijo Nemogoče - L'impossible. Živadinovića ne. Mogoče je celo še živ?

 

 

Vane Bor, Fotogram (1928)

 

 

Da, bil je še živ, štiri leta je še živel, umrl je leta 1993. Pred tem je desetletja preživel v Oxfordu. Razstava je bila za razmerja, ki vladajo v Boburju, majhna, a izjemna. Takrat so pariški in svetovni javnosti prvič pokazali njegove fotograme, ki jih je Vane Živadinović Bor leta 1928 razvijal v neposrednem dialogu z nadrealisto Man Rayem. Svoje fotograme je razvijal v beograjski fotografski temnici skupaj z nadrealistom Markom Ristićem. Kot študent pariške Sorbone, kjer je študiral pravo, je podobno kot Koča Popovič (Načrt za fenomenologijo iracionalnega) preživljal svoj pariški čas v nadrelistični centrali.

 

Nadrealizem je dadaizem, dosežen z drugimi sredstvi!

 

Tako mi je ime in umetniško delo dr. Vaneta Živadinovića Bora, ne glede na to, da sem bil vedno zadržan do nadrealistične umetnosti, postalo zelo pomembno. Od pariške razstave naprej ga nosim v svojem vademecumu. Nadrealisti niso bili nikoli moj umetniški izbor, ne po sorodnosti stilnega izraza, ne po metodi, toda tisto dopoldne sem bil ponosen na svoje zgodovinsko izhodišče: na Ljubljano, na Zagreb, Beograd, Skopje, Sofijo. Bil sem ponosen na svojo Balkanijo. Komično, a je bilo tako!

 

Fotografija je bila na začetku prejšnjega stoletja v umetnosti nov mehanski in kemijski jezik, čeprav je bila do takrat prisotna že skoraj celo stoletje.

 

Fragmenti in dokumenti o Vanetu Živadinoviću Boru:

 

- Od leta 1914 do leta 1918 so ga kot otroka premestili zaradi prve svetovne vojne v Nico. To je bil čas, ko je bil cel svet proti celemu svetu.

 

- Pri devetnajstih letih, leta 1927, odide iz Beograda študirat v Pariz. V celem študijskem obdobju se je družil z Bretonovimi nadrealisti. V tistem času vlada v Parizu načelna politična koalicija med nadrealisti in komunisti, kar je bil neposreden odgovor na nenačelno koalcijo med fašisti in futuristi. Ta model sorbonske kulture se je prenesel na njene beograjske študente.

 

 

Vane Bor, Alge (1928)

 

 

- V tistem času se je Vane Živadinović Bor prepustil raziskavam iracionalnega. Že leta 1928 je začel razvijati svoje fotograme. Za razliko od fotografij se fotograme ne izdeluje s fotoaparatom, temveč jih umetnik procesira neposredno na občutljivem fotografskem papirju. Tako ni več v ospredju fotokamera, temveč svetloba sama, pomemben postane kontrast beline in črnine, svetlobe in teme. Za razliko od vseh ostalih naderalistov ni uporabljal umetniške metode: avtomatizma. V svojo umetnost je uvedel urejeno procesualnost samo zato, da bi lahko razvijal svoj vzporedni svet slučajev, zaokrožen v procesualnosti. Zapiše: Režiram slučaj! Kinetiziram fotograme, želim, da postanejo gledalcem gibljiva informacija o svetlobi.

 

- Leta 1930 je izšla revija Nemoguče - L'impossible. Beograjska nadrealistična centrala je delovala kot skupina neverjetno talentiranih individualcev.

 

- Leta 1931 si je začel dopisovati s Salvadorjem Dalijem. Dopisovanje je trajalo nekaj let. Tako kot sta se Salvador Dali in Antonin Artaud odmaknila od nadrealizma zaradi ideoloških razlogov, tako se je tudi Vane Živadinović. Uprli so se generalnim sekretarjem nadrealizma. Komunisti so postali kabalisti. Toda Živadinović se ni nikoli odrekel nadrealistični ideji. Zanj je bil kljub vsemu nadrealizem veličastna zgradba psihoanalitskega modernizma.

 

- Leta 1932 je objavil svoje fotograme v umetniški reviji Anti-zid, objavljal je tudi tekste o filmu v časopisu Politika. Proizvajal je fotomontaže prikritih spolnih gonov.

 

- Leta 1934 je napisal Uvod v kritiko filma v reviji Danas, ki jo je urejal Miroslav Krleža. Do druge svetovne vojne je občasno živel v santoriju Vrnjci v Vrnjački Banji, ki je bil v lasti njegovega očeta in matere.

 

- Leta 1941 je Vanetov prijatelj, nadrealist Koča Popović, postal komandant prve proletarske brigade.

 

- Leta 1944 je iz neznanih razlogov ilegalno emigriral v Anglijo. Preselil se je v London.

 

- V petdesetih letih so nadrealisti zelo pogumno branili umetniško avtonomijo pred proletarsko ideološko nomenklaturo, katere del so bili. To je bil čas, ko se je socialna in nadrelistična umetnost povezovala. Večina nadrealistov je ostala zvesta internacionalistični, komunistični skupnosti. Toda neusmiljeno se je izživljala nad zenitisti!

 

- Vane Živadinović Bor se je leta 1975 preselil iz Londona v Oxford, kjer je živel do konca svojih dni. David Elliott, direktor muzeja moderne umetnosti v Oxfordu, je bil natančno seznanjen z umetniškim delom Vaneta Živadinovića Bora.

 

 

***

 

Njegovi fotogrami so bili v funkciji čistega avantgardnega izraza, bili so izraz njegovega eksperimentalnega duha: izražali so nadrealistično izginjanje predmetnosti. Serialnost in procesulanost pa je vzpostavil že pred nastankom konceptualne umetnosti. Nepremični fotogrami so postali potencialno kinetični. S svetlobo je presvetljeval transparentne materiale; sladkor, steklo ali led, ki so nam z novo tehnologijo zgradili novo stvarnost. Da, zavzemal se je za nemogoče, kajti umetnost je najprej poskus vsega, kar je mogoče v imenu nemogočega.

 

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotgorami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje. Vane je leta 1991 videl razpad Balkanije, dve leti kasneje je umrl.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.486
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.270
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.593
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.561
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.453
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 938