Komentar

Homagge nadrealistu: Stevan Živadinović - Vane Bor

Koliko incidentov in konfliktov, koliko nepotrebne energije je bilo potrošene v stilnih bojih prejšnejga stoletja, da bi na koncu stilnih intervalov čezčasje razstavilo različne umetniške smeri v skupnem prostoru, enega poleg drugega. Tako so danes v Muzeju sodobne umetnosti (MSUB) v Beogradu, ki je bil sramotno zaprt skoraj celo desetletje, skupaj razstavljeni balkanski zenitisti (1921-1926) in beograjski nadrealisti (1922 -1932), četudi so si bili v času svojega delovanja popolnoma nasprotni.

07.10.2018 00:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Stevan Živadinović   Vane Bor   fotogram   Muzej sodobne umetnosti   Beograd   Koča Popović   Marko Ristić   Pariz   Sorbona   L'impossible

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotogrami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje.

To, kar berete, je zapoznel komentar po mojem ogledu Muzeja savremene umetnosti (MSUB) v Beogradu. Komentar je sicer prekratka literarna oblika, da bi lahko v njem podrobno opisal kontekst konflikta med zenitisti in nadrealisti. Brez konteksta pa se pišejo samo sramotilni spisi. Še dobro, ker komentiram samo tisto, kar me navdušuje.

 

Z velike časovne distance gledam v Pariz, v presenečenega mlajšega moža, ki stoji pred kulturnim središčem Georges Pompidou, skoraj nič ali zelo malo sem mu podoben. To je moralo biti leta 1989, v času, ko se bo ravnokar začela širiti po Balkaniji žolta žveplena sramota. Mlajši mož, ki bi lahko bil jaz, se je vračal iz Londona prek Pariza v Ljubljano, ko se je v dopoldanskih urah znašel pred pariškim Boburjem. Na zahodni strani razstavne zgradbe je bil razpet velik transparent: Fotogrami, nadrealist Živadinović. Kdo? Nadrealist Živadinović, Vane Živadinović Bor. Seveda sem ime Vane Bor hitro povezal z beograjsko umetniško revijo Anti-zid (1932) in z Markom Ristićem. Sredi pariške stvarnosti, ki mi ni bila nikoli blizu, sem prvič pomislil, da za tem imenom in priimkom stoji realna in ne izmišljena oseba. Le Marko Ristić in Koča Popović sta imeni, ki sem ju povezoval z revijo Nemogoče - L'impossible. Živadinovića ne. Mogoče je celo še živ?

 

 

Vane Bor, Fotogram (1928)

 

 

Da, bil je še živ, štiri leta je še živel, umrl je leta 1993. Pred tem je desetletja preživel v Oxfordu. Razstava je bila za razmerja, ki vladajo v Boburju, majhna, a izjemna. Takrat so pariški in svetovni javnosti prvič pokazali njegove fotograme, ki jih je Vane Živadinović Bor leta 1928 razvijal v neposrednem dialogu z nadrealisto Man Rayem. Svoje fotograme je razvijal v beograjski fotografski temnici skupaj z nadrealistom Markom Ristićem. Kot študent pariške Sorbone, kjer je študiral pravo, je podobno kot Koča Popovič (Načrt za fenomenologijo iracionalnega) preživljal svoj pariški čas v nadrelistični centrali.

 

Nadrealizem je dadaizem, dosežen z drugimi sredstvi!

 

Tako mi je ime in umetniško delo dr. Vaneta Živadinovića Bora, ne glede na to, da sem bil vedno zadržan do nadrealistične umetnosti, postalo zelo pomembno. Od pariške razstave naprej ga nosim v svojem vademecumu. Nadrealisti niso bili nikoli moj umetniški izbor, ne po sorodnosti stilnega izraza, ne po metodi, toda tisto dopoldne sem bil ponosen na svoje zgodovinsko izhodišče: na Ljubljano, na Zagreb, Beograd, Skopje, Sofijo. Bil sem ponosen na svojo Balkanijo. Komično, a je bilo tako!

 

Fotografija je bila na začetku prejšnjega stoletja v umetnosti nov mehanski in kemijski jezik, čeprav je bila do takrat prisotna že skoraj celo stoletje.

 

Fragmenti in dokumenti o Vanetu Živadinoviću Boru:

 

- Od leta 1914 do leta 1918 so ga kot otroka premestili zaradi prve svetovne vojne v Nico. To je bil čas, ko je bil cel svet proti celemu svetu.

 

- Pri devetnajstih letih, leta 1927, odide iz Beograda študirat v Pariz. V celem študijskem obdobju se je družil z Bretonovimi nadrealisti. V tistem času vlada v Parizu načelna politična koalicija med nadrealisti in komunisti, kar je bil neposreden odgovor na nenačelno koalcijo med fašisti in futuristi. Ta model sorbonske kulture se je prenesel na njene beograjske študente.

 

 

Vane Bor, Alge (1928)

 

 

- V tistem času se je Vane Živadinović Bor prepustil raziskavam iracionalnega. Že leta 1928 je začel razvijati svoje fotograme. Za razliko od fotografij se fotograme ne izdeluje s fotoaparatom, temveč jih umetnik procesira neposredno na občutljivem fotografskem papirju. Tako ni več v ospredju fotokamera, temveč svetloba sama, pomemben postane kontrast beline in črnine, svetlobe in teme. Za razliko od vseh ostalih naderalistov ni uporabljal umetniške metode: avtomatizma. V svojo umetnost je uvedel urejeno procesualnost samo zato, da bi lahko razvijal svoj vzporedni svet slučajev, zaokrožen v procesualnosti. Zapiše: Režiram slučaj! Kinetiziram fotograme, želim, da postanejo gledalcem gibljiva informacija o svetlobi.

 

- Leta 1930 je izšla revija Nemoguče - L'impossible. Beograjska nadrealistična centrala je delovala kot skupina neverjetno talentiranih individualcev.

 

- Leta 1931 si je začel dopisovati s Salvadorjem Dalijem. Dopisovanje je trajalo nekaj let. Tako kot sta se Salvador Dali in Antonin Artaud odmaknila od nadrealizma zaradi ideoloških razlogov, tako se je tudi Vane Živadinović. Uprli so se generalnim sekretarjem nadrealizma. Komunisti so postali kabalisti. Toda Živadinović se ni nikoli odrekel nadrealistični ideji. Zanj je bil kljub vsemu nadrealizem veličastna zgradba psihoanalitskega modernizma.

 

- Leta 1932 je objavil svoje fotograme v umetniški reviji Anti-zid, objavljal je tudi tekste o filmu v časopisu Politika. Proizvajal je fotomontaže prikritih spolnih gonov.

 

- Leta 1934 je napisal Uvod v kritiko filma v reviji Danas, ki jo je urejal Miroslav Krleža. Do druge svetovne vojne je občasno živel v santoriju Vrnjci v Vrnjački Banji, ki je bil v lasti njegovega očeta in matere.

 

- Leta 1941 je Vanetov prijatelj, nadrealist Koča Popović, postal komandant prve proletarske brigade.

 

- Leta 1944 je iz neznanih razlogov ilegalno emigriral v Anglijo. Preselil se je v London.

 

- V petdesetih letih so nadrealisti zelo pogumno branili umetniško avtonomijo pred proletarsko ideološko nomenklaturo, katere del so bili. To je bil čas, ko se je socialna in nadrelistična umetnost povezovala. Večina nadrealistov je ostala zvesta internacionalistični, komunistični skupnosti. Toda neusmiljeno se je izživljala nad zenitisti!

 

- Vane Živadinović Bor se je leta 1975 preselil iz Londona v Oxford, kjer je živel do konca svojih dni. David Elliott, direktor muzeja moderne umetnosti v Oxfordu, je bil natančno seznanjen z umetniškim delom Vaneta Živadinovića Bora.

 

 

***

 

Njegovi fotogrami so bili v funkciji čistega avantgardnega izraza, bili so izraz njegovega eksperimentalnega duha: izražali so nadrealistično izginjanje predmetnosti. Serialnost in procesulanost pa je vzpostavil že pred nastankom konceptualne umetnosti. Nepremični fotogrami so postali potencialno kinetični. S svetlobo je presvetljeval transparentne materiale; sladkor, steklo ali led, ki so nam z novo tehnologijo zgradili novo stvarnost. Da, zavzemal se je za nemogoče, kajti umetnost je najprej poskus vsega, kar je mogoče v imenu nemogočega.

 

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotgorami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje. Vane je leta 1991 videl razpad Balkanije, dve leti kasneje je umrl.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570