Komentar

Homagge nadrealistu: Stevan Živadinović - Vane Bor

Koliko incidentov in konfliktov, koliko nepotrebne energije je bilo potrošene v stilnih bojih prejšnejga stoletja, da bi na koncu stilnih intervalov čezčasje razstavilo različne umetniške smeri v skupnem prostoru, enega poleg drugega. Tako so danes v Muzeju sodobne umetnosti (MSUB) v Beogradu, ki je bil sramotno zaprt skoraj celo desetletje, skupaj razstavljeni balkanski zenitisti (1921-1926) in beograjski nadrealisti (1922 -1932), četudi so si bili v času svojega delovanja popolnoma nasprotni.

07.10.2018 00:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Stevan Živadinović   Vane Bor   fotogram   Muzej sodobne umetnosti   Beograd   Koča Popović   Marko Ristić   Pariz   Sorbona   L'impossible

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotogrami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje.

To, kar berete, je zapoznel komentar po mojem ogledu Muzeja savremene umetnosti (MSUB) v Beogradu. Komentar je sicer prekratka literarna oblika, da bi lahko v njem podrobno opisal kontekst konflikta med zenitisti in nadrealisti. Brez konteksta pa se pišejo samo sramotilni spisi. Še dobro, ker komentiram samo tisto, kar me navdušuje.

 

Z velike časovne distance gledam v Pariz, v presenečenega mlajšega moža, ki stoji pred kulturnim središčem Georges Pompidou, skoraj nič ali zelo malo sem mu podoben. To je moralo biti leta 1989, v času, ko se bo ravnokar začela širiti po Balkaniji žolta žveplena sramota. Mlajši mož, ki bi lahko bil jaz, se je vračal iz Londona prek Pariza v Ljubljano, ko se je v dopoldanskih urah znašel pred pariškim Boburjem. Na zahodni strani razstavne zgradbe je bil razpet velik transparent: Fotogrami, nadrealist Živadinović. Kdo? Nadrealist Živadinović, Vane Živadinović Bor. Seveda sem ime Vane Bor hitro povezal z beograjsko umetniško revijo Anti-zid (1932) in z Markom Ristićem. Sredi pariške stvarnosti, ki mi ni bila nikoli blizu, sem prvič pomislil, da za tem imenom in priimkom stoji realna in ne izmišljena oseba. Le Marko Ristić in Koča Popović sta imeni, ki sem ju povezoval z revijo Nemogoče - L'impossible. Živadinovića ne. Mogoče je celo še živ?

 

 

Vane Bor, Fotogram (1928)

 

 

Da, bil je še živ, štiri leta je še živel, umrl je leta 1993. Pred tem je desetletja preživel v Oxfordu. Razstava je bila za razmerja, ki vladajo v Boburju, majhna, a izjemna. Takrat so pariški in svetovni javnosti prvič pokazali njegove fotograme, ki jih je Vane Živadinović Bor leta 1928 razvijal v neposrednem dialogu z nadrealisto Man Rayem. Svoje fotograme je razvijal v beograjski fotografski temnici skupaj z nadrealistom Markom Ristićem. Kot študent pariške Sorbone, kjer je študiral pravo, je podobno kot Koča Popovič (Načrt za fenomenologijo iracionalnega) preživljal svoj pariški čas v nadrelistični centrali.

 

Nadrealizem je dadaizem, dosežen z drugimi sredstvi!

 

Tako mi je ime in umetniško delo dr. Vaneta Živadinovića Bora, ne glede na to, da sem bil vedno zadržan do nadrealistične umetnosti, postalo zelo pomembno. Od pariške razstave naprej ga nosim v svojem vademecumu. Nadrealisti niso bili nikoli moj umetniški izbor, ne po sorodnosti stilnega izraza, ne po metodi, toda tisto dopoldne sem bil ponosen na svoje zgodovinsko izhodišče: na Ljubljano, na Zagreb, Beograd, Skopje, Sofijo. Bil sem ponosen na svojo Balkanijo. Komično, a je bilo tako!

 

Fotografija je bila na začetku prejšnjega stoletja v umetnosti nov mehanski in kemijski jezik, čeprav je bila do takrat prisotna že skoraj celo stoletje.

 

Fragmenti in dokumenti o Vanetu Živadinoviću Boru:

 

- Od leta 1914 do leta 1918 so ga kot otroka premestili zaradi prve svetovne vojne v Nico. To je bil čas, ko je bil cel svet proti celemu svetu.

 

- Pri devetnajstih letih, leta 1927, odide iz Beograda študirat v Pariz. V celem študijskem obdobju se je družil z Bretonovimi nadrealisti. V tistem času vlada v Parizu načelna politična koalicija med nadrealisti in komunisti, kar je bil neposreden odgovor na nenačelno koalcijo med fašisti in futuristi. Ta model sorbonske kulture se je prenesel na njene beograjske študente.

 

 

Vane Bor, Alge (1928)

 

 

- V tistem času se je Vane Živadinović Bor prepustil raziskavam iracionalnega. Že leta 1928 je začel razvijati svoje fotograme. Za razliko od fotografij se fotograme ne izdeluje s fotoaparatom, temveč jih umetnik procesira neposredno na občutljivem fotografskem papirju. Tako ni več v ospredju fotokamera, temveč svetloba sama, pomemben postane kontrast beline in črnine, svetlobe in teme. Za razliko od vseh ostalih naderalistov ni uporabljal umetniške metode: avtomatizma. V svojo umetnost je uvedel urejeno procesualnost samo zato, da bi lahko razvijal svoj vzporedni svet slučajev, zaokrožen v procesualnosti. Zapiše: Režiram slučaj! Kinetiziram fotograme, želim, da postanejo gledalcem gibljiva informacija o svetlobi.

 

- Leta 1930 je izšla revija Nemoguče - L'impossible. Beograjska nadrealistična centrala je delovala kot skupina neverjetno talentiranih individualcev.

 

- Leta 1931 si je začel dopisovati s Salvadorjem Dalijem. Dopisovanje je trajalo nekaj let. Tako kot sta se Salvador Dali in Antonin Artaud odmaknila od nadrealizma zaradi ideoloških razlogov, tako se je tudi Vane Živadinović. Uprli so se generalnim sekretarjem nadrealizma. Komunisti so postali kabalisti. Toda Živadinović se ni nikoli odrekel nadrealistični ideji. Zanj je bil kljub vsemu nadrealizem veličastna zgradba psihoanalitskega modernizma.

 

- Leta 1932 je objavil svoje fotograme v umetniški reviji Anti-zid, objavljal je tudi tekste o filmu v časopisu Politika. Proizvajal je fotomontaže prikritih spolnih gonov.

 

- Leta 1934 je napisal Uvod v kritiko filma v reviji Danas, ki jo je urejal Miroslav Krleža. Do druge svetovne vojne je občasno živel v santoriju Vrnjci v Vrnjački Banji, ki je bil v lasti njegovega očeta in matere.

 

- Leta 1941 je Vanetov prijatelj, nadrealist Koča Popović, postal komandant prve proletarske brigade.

 

- Leta 1944 je iz neznanih razlogov ilegalno emigriral v Anglijo. Preselil se je v London.

 

- V petdesetih letih so nadrealisti zelo pogumno branili umetniško avtonomijo pred proletarsko ideološko nomenklaturo, katere del so bili. To je bil čas, ko se je socialna in nadrelistična umetnost povezovala. Večina nadrealistov je ostala zvesta internacionalistični, komunistični skupnosti. Toda neusmiljeno se je izživljala nad zenitisti!

 

- Vane Živadinović Bor se je leta 1975 preselil iz Londona v Oxford, kjer je živel do konca svojih dni. David Elliott, direktor muzeja moderne umetnosti v Oxfordu, je bil natančno seznanjen z umetniškim delom Vaneta Živadinovića Bora.

 

 

***

 

Njegovi fotogrami so bili v funkciji čistega avantgardnega izraza, bili so izraz njegovega eksperimentalnega duha: izražali so nadrealistično izginjanje predmetnosti. Serialnost in procesulanost pa je vzpostavil že pred nastankom konceptualne umetnosti. Nepremični fotogrami so postali potencialno kinetični. S svetlobo je presvetljeval transparentne materiale; sladkor, steklo ali led, ki so nam z novo tehnologijo zgradili novo stvarnost. Da, zavzemal se je za nemogoče, kajti umetnost je najprej poskus vsega, kar je mogoče v imenu nemogočega.

 

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotgorami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje. Vane je leta 1991 videl razpad Balkanije, dve leti kasneje je umrl.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 921
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840