Kot je mogoče prebrati v dopisu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), poslanem 27. septembra 2018 na naslov "Nova univerza, Evropska pravna fakulteta", je nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič (neznanega dne) prijavila "stik z lobistom(a)" dr. Petrom Jambrekom in dr. Dimitrijem Ruplomna Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani 3. junija 2016. Omenjena profesorja naj bi bila "izvajala dejanja lobiranja v imenu in za račun Nove univerze, Evropske pravne fakultete ...". Dopis KPK se na tem mestu slovnično in vsebinsko spotakne, saj dobesedno piše:

"dejanja lobiranja ... v zvezi z razpisom ARRS, izbira projekta Evropske pravne fakultete oziroma Fakultete za uporabne študije".

Če se bo bralec dopisa težko znašel pri naštevanju dejanj v šestem in prvem sklonu ("z razpisom ARRS, izbira projekta ..."), se bo popolnoma izgubil pri omembi Fakultete za uporabne študije, s katero niti Nova univerza niti Evropska pravna fakulteta niti "lobista" nimajo nobene zveze.

Dopis KPK sklepa, da Jambrek in Rupel za obisk pri ministrici nista imela ustreznih pooblastil. Ta sklep je napačen in žaljiv. Profesorja sta obiskala ministrico, jo seznanila z delovanjem Fakultete za slovenske in mednarodne študije (FSMŠ), Nove univerze in z raziskovalnim projektom Gradniki slovenske državnosti oz. Enciklopedija slovenske osamosvojitve kot avtorja idej, pobud in projektov, ki sta jih bila zasnovala v okviru fakultete, ki sta jo tedaj vodila in pooblaščeno predstavljala (Rupel kot dekan, Jambrek kot večinski ustanovitelj in predsednik upravnega odbora). Ministrica seveda razen tega, da ju je prijavila KPK, za FSMŠ, za načrte Nove univerze in za raziskovalni projekt ni storila ničesar.

Pobude ministričinih obiskovalcev oz. njunih kolegov so opisane v priloženem pismu. Kot sledi iz dopisa Novi univerzi oz. Evropski pravni fakulteti, pri KPK menijo, da je bil sestanek pri ministrici (pristojni za področje, kamor spadajo omenjeni projekti in ustanove) "dejanje lobiranja", ki naj bi bilo prepovedano in nemara celo kaznivo. Dopis, ki sva ga (Jambrek in Rupel) prejela od KPK preko Evropske pravne fakultete, nima pravno pravilne podlage, ministrica pa je dokazala, da ni resno jemala svoje funkcije oz. ni bila kos nalogi, za katero so jo bili postavili.

Vsi državljani Republike Slovenije imamo namreč pravico do izražanja zamisli in pobud, navsezadnje tudi do obiskov pri ministricah in ministrih, celo pri predsednikih. Ministrice in ministri, ki zavračajo takšne obiske ali jih celo prijavljajo represivnim organom, kot je KPK, državljanom sporočajo, da so nedostopni in da se jim s pobudami državljanov ne da in ni treba ukvarjati. Da o akademskih ljudeh, v našem primeru celo o nekdanjih kolegih, ne govorimo. Tako Jambrek kot Rupel sta bila med ustanovitelji demokratične države Slovenije in ministra, ki sta branila in podpirala državljanske pravice, med katere sodi tudi dostopnost predstavnikov države.

Tako ministrica kot KPK bi se lahko vprašali, kako danes slovenska država skrbi za intelektualno osmišljanje svojega nastanka in razvoja?! Zamislili bi se lahko tudi nad dejstvom, da je predsednik republike kot častni pokrovitelj otvoritve plačljivega študija slovenoslovja edini izkazal zanimanje za to, za kar sta bila "lobirala" profesorja Jambrek in Rupel! Lahko bi pomislili, da se je s pobudami, kot jih preganjata in kvalificirata, pravzaprav črnita Brenčičeva in KPK, nekoč začela Nova revija, da je na ta način nastala pisateljska ustava, navsezadnje pa tudi svobodna in samostojna Slovenija. Brenčičeva in KPK se vedeta približno tako, kot so se nekoč vedle ustanove totalitarnega sistema, ki so se ob pobudah, kot jih tu navajamo, norčevale iz pobudnikov in izjavljale, da bodo poskrbele, da se pobude nikoli ne bodo uveljavile. Vendar so se uveljavile in po njihovi zaslugi sta se do funkcij povzpela tudi Brenčičeva in voditelji KPK.

Priloga:

Profesorja Dimitrij Rupel in Peter Jambrek

Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije

Ljubljana

4. junija 2016

Spoštovana gospa

prof. Maja Makovec Brenčič

ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Ljubljana

Spoštovana ministrica,

zahvaljujeva se Vam za današnje srečanje in za priložnost izmenjave mnenj o več pobudah, ki so tudi javne narave. Da vsi skupaj ne pozabimo, beleživa naslednja vprašanja, za katera upava, da se bodo razrešila raje prej ko slej:

* Vprašanje podpore raziskovalnemu in študijsko-založniškemu projektu Gradniki slovenske državnosti oz. Enciklopedija slovenske osamosvojitve.

* Vprašanje razpisa za nove koncesije študijskima programoma Slovenske študije ter Alternativno reševanje sporov, za katera bi bilo iz vrste razlogov več kot primerno, da bi se vsaj deloma izvajala tudi kot javna služba na podlagi koncesije.

* Načrt povezave treh univerzitetnih in mednarodnih projektov: (a) dopolnitev akreditacije že ustanovljene Nove univerze, ki združuje tri ali štiri zasebne fakultete; (b) pobuda, da slovenska Nova univerza s sedežem v Novi Gorici ustanovi ob pomoči ter v okviru EZTS za Goriško novo Univerzo Evropske Unije s sedežem v (stari) Gorici; ter (c) v tem okviru nadaljevanje in širitev pobude Evropske pravne fakultete za začetek novega ustavnega procesa za Evropsko unijo na podlagi prvega osnutka nove Pogodbe za Ustavo Evropske unije.

* Nadaljevanje tvornega sodelovanja Ministrstva za visoko šolstvo s pobudo skupine univerzitetnih strokovnjakov za oblikovanje konceptualnih zasnov nove zakonodajne ureditve slovenskega visokega šolstva. Ta pobuda je potekala na Fakulteti za državne študije pod vodstvom njenega dekana prof. dr. Mateja Avblja, nadaljuje jo pa Evropska pravna fakulteta, ki je v ta namen namenila tudi lastna, čeprav skromna raziskovalna sredstva. Vse študijske pozornosti so vredna pravna, sociološka in zakonodajna vprašanja javne službe v visokem šolstvu, celovite ureditve koncesij, univerzitetne avtonomije, internacionalizacije visokošolskega študija, komplementarnosti različnih virov financiranja študijskih programov (proračunska sredstva, koncesije, šolnine, vavčerji, štipendije, davčne olajšave za donacije, vključevanje v evropska in globalna tržišča univerzitetnih programov, itd.).

Glede prvega vprašanja smo obljubili, da Vam pošljemo oz. temu dopisu priložimo natančnejšo informacijo o raziskovanem projektu Gradniki slovenske državnosti, ki bi Vašemu ministrstvu omogočila – ne nazadnje glede na 25. obletnico osamosvojitve - preučiti možnost finančne podpore vsaj skromnemu zagonu projekta v okviru t.i. CRP.

Glede drugega vprašanja napovedujemo za to jesen razpis za vpis na dodiplomski program "Slovenske študije" in nadaljevanje izvajanja študija ARS. Kljub predvidoma majhnemu vpisu na prvo navedeni plačljivi program pa bi ga utegnili finančno pokriti tudi v sinergiji z zgoraj omenjenim raziskovalnim projektom.

Glede tretjega vprašanja širjenja slovenske univerzitetne mreže, tudi na drugo stran slovensko-italijanske meje, pa bi z zadovoljstvom še naprej seznanjali Ministrstvo za visoko šolstvo in druge pristojne dejavnike o napredovanju tega res zahtevnega, pa tudi enako obetavnega razvojnega projekta.

S spoštovanjem!

Dimitrij Rupel / Peter Jambrek

V vednost: 

generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo 

dr. Stojan Sorčan

Priloženo:

Raziskovalni projekt »Gradniki slovenske državnosti – Enciklopedija slovenske osamosvojitve«