Berem, poslušam politike in druge, da je krize iz leta 2008 konec, še zlasti pa bančne 2012-2013, kar je posledica 8,4 milijarde evrov težkega reševanja. Če pustimo ob strani argumente o tem, ali je bilo to pretirano, nihče ne dvomi, da je bila pomoč potrebna. Zgrešena investicija pa je imela na daljšem koncu rekapitulacije velik učinek; kot prvo je preprečila finančne injekcije grškega tipa; kot drugo – po vseh izračunih je po prodaji zdaj NKBM normalna banka, kar bo koristilo gospodarstvu.

Pomoč so financirali z izdajo obveznic in povečanjem DDV z 20 % in 8,5 % na 22 % in 9,5 %. Leta 2001 sta oba davka znašala samo 19 % in 8 %. Če politiki resno mislijo, da je kriza končana, bodo davka znižali nazaj na stopnjo pred krizo? Seveda mislijo, da lahko NAŠ denar porabijo bolje kot mi. Vemo, da je nekatere stvari treba delati zaradi skupnega interesa, na primer obramba in notranji nadzor, vendar je dosti zadev, v katere se vlada ne bi smela vmešavati. Hčerinske družbe so že tak primer, prepričan sem, da lahko naštejete še veliko drugih stvari.

Skupna vsota vseh plačanih davkov leta 2004 je bila 10,3 milijarde evrov, do leta 2016 se je povečala na 14,7 milijarde evrov. To 40 % povečanje je daleč največji porast vplačil v socialno zavarovanje, po statistiki OECD je to tretja najvišja stopnja. Ali davkoplačevalci res mislijo, da dobijo za 40 % večjo protivrednost? Dvomim!

Tudi razmerje davka z BDP je zelo visoko, nad 3 % povprečja OECD; dobro znano je, da se v državah z nižjim davkom gospodarstvo hitreje razvija. Vlada je v letih od 2005 do 2009 uspešno znižala to razmerje z 38 % na 36,2 %, vendar se je zdaj spet dvignilo na 37 %. Če prav razumem koalicijski dogovor nove vlade, želijo še bolj zvišati davke. Zato ni pošteno do davkoplačevalcev, da bi - kljub zatrjevanju politikov o koncu krize - davke še bolj zvišali.

Pravzaprav je v interesu bodočnosti gospodarskega zdravja države, da se davki znižajo.

Znižanje DDV na prejšnjo raven bi stalo okoli 400 milijonov evrov. To bi najbolj pomagalo slabo plačanim zaposlenim in upokojencem z nizkimi pokojninami. Človek se sprašuje, ali nova leva vlada misli resno? Prav tako je tudi presenetljivo, da je Slovenija pri izdatkih za obrambo glede na odstotek BDP druga najslabša članica v NATO. 

Zdi se, da je nekaj narobe v ravnovesju in razporejanju javnih financ. Namesto zgolj večanja davkov bi bilo bolje natančno pregledati situacijo. V zadnjem letu je bila po mnogih slabih letih gospodarska rast dobra. Ta rast prispeva k nižji stopnji nezaposlenosti in manjšemu državnemu dolgu; naj potrdijo, da nedavna dobra novica ni enkraten pojav. Zaprtje slabo delujočih podjetij v zadnjih nekaj letih je eden od razlogov za izboljšanje, tudi za vrnitev bank k normalni praksi in ne k pajdaškemu kapitalizmu v letih pred bančno krizo.

Zato prosim, nobenega neumnega načrta za zvišanje davkov, temveč načrt za normalizacijo strukture davkov, da slabo plačani ne bodo kaznovani, da bodo splošna razmerja nižja in da bodo nova, zlasti hitro razvijajoča se podjetja imela spodbudo za rast.

Iz rasti bi morali priti nižji davki.

* gospod