Razkrivamo

Dan D na Balkanu: Se bo danes rodila Republika Severna Makedonija?

Danes bodo v makedonskem parlamentu začeli razpravo začetku ustavnih sprememb v skladu z dogovorom iz Prespe. Če bo premierju Zoranu Zaevu uspelo zagotoviti dvotretjinsko večino - vladni večini manjka 9 glasov opozicije -, bomo dobili novo najmlajšo državo na Balkanu. Ime ji bo Republika Severna Makedonija. Nastala bo mimo referendumske volje državljanov, mimo vseh pravnih norm, ki veljajo v normalnih demokratičnih državah, ter pod nerazumnim pritiskom tistega dela mednarodne skupnosti, ki naj bi predstavljal "svetilnik" demokracije in vladavine prava.

15.10.2018 06:00
Piše: Andrej Dočinski
Ključne besede:   Makedonija   referendum   ime   Skopje   Zoran Zaev   Grčija   ustava   EU   NATO   Dimitar Apasiev

Večina makedonskih državljanov je z bojkotom glasovanja na referendumu odločila, da dogovor z Grčijo o spremembi imena države za njih ni sprejemljiv. Tega dejstva mednarodna skupnost zdaj noče priznati.

30. septembra 2018 je v Makedoniji potekal referendum. Makedonski državljani so se odločali ZA ali PROTI, referendumsko vprašanje, se je glasilo: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejemanjem sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?". Od 1.806.336 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo zgolj 666.344 volivcev ali 36,89% vseh volilnih upravičencev. Od teh je sicer 609.427 volivcev ali 91,46% glasovalo ZA. A ker cenzus najmanj 50 % (+1) vseh volilnih upravičencev ni bil dosežen, je makedonska državna volilna komisija razglasila referendum za neuspešnega ter odločitev objavila v Uradnem listu.

 

Neuspešnost referenduma se je nakazovala že po prvih informacijah o volilni udeležbi, ki jih je na dan referenduma objavljala državna volilna komisija. Do 11. ure je tako glasovalo 8,10 %, do 15 ure 22,65 % in do 17. ure zgolj 28,95 % volilnih upravičencev. Pravi "naval" ali - kot so to slikovito opisali predstavniki opozicije - rušenje svetovnega rekorda v hitrostnem glasovanju, se je pričel po 17. uri, ko je bilo na številnih voliščih moč zaznati neverjeten porast števila volivcev. Po uradnih podatkih volilne komisije je tako na nekaterih voliščih med 17. in 19. uro poraslo število volilnih udeležencev do te mere, da so statistično gledano volivci oddajali glasovnice v 20-sekundnih intervalih.

 

Absolutni rekord ima volilno mesto Centar Župa, kjer je med 18.30 in 19 uro glasovalo 331 volivcev oziroma en volivec na 5,4 sekunde - in to ob vseh volilnih opravilih na volišču in protokolu glasovanja. Opozicija je ta volilni fenomen obrazložila kot polnjenje skrinjic, na ta način pa naj bi bilo po njihovih podatkih spornih najmanj 50.000 glasovnic.

 

Drugi večji incident, ki meče slabo luč na referendum in se je zgodil med glasovanjem, pa je bilo SMS sporočilo, poslano na več tisoč naslovov članov opozicijske VMRO-DPMNE. V sporočilu je neznani avtor zapisal, da naj bi stranka dosegla dogovor z vlado in pozival člane, da naj se udeležijo referenduma. Od kod pošiljatelju zasebne številke članov stranke, ni jasno.

 

Navkljub očitnim nepravilnostim mednarodna skupnost na čelu z opazovalci organizacije OVSE ni zaznala večjih nepravilnosti. Referendum je razglasila za demokratičen. Še več, kljub nedoseženem cenzusu je vladna večina z nerazumno (!) podporo mednarodne skupnosti razglasila referendum za uspešnega.

 

 

C:\Users\Ana & Andrej\Desktop\volilnirezultati.jpg

Prikaz in primerjava volilnih rezultatov za volilno mesto Center Župa.

 

 

Ko poraz ni opcija

 

Da so bile predreferendumske izjave makedonskega predsednika vlade Zorana Zaeva o zagotovljeni 80 % udeležbi pretirane in podane zgolj v luči ugajanja zahodnim politikom, je bilo jasno nekaj po 18.30, ko je državna volilna komisija objavila zadnje rezultate o udeležbi.

 

Prva sta rezultate komentirala vodja opozicijske VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski ter Dimitar Apasiev, ki je poleg predsednika republike Gjorgija Ivanova eden najzaslužnejših za neuspeh referenduma. Apasiev je neformalni vodja gibanja #Bojkotiram, sicer pa profesor prava in predsednik zunajparlamentarne stranke LEVICA. Oba sta čestitala makedonskemu narodu za izkazano državotvorno držo. Mickoski je v svojem govoru poudaril, da dogovor ni dobil zelene luči, temveč "stop znak" ljudstva, ter dodal, da so najmočnejše sporočilo poslali prav ljudje, ki so referendum bojkotirali. Apasiev je preko socialnih omrežij podal zgolj kratko sporočilo "Prespanski dogovor je mrtev, naj živi Republika!" ter se podal na ulice Skopja proslavljat zmago.

 

Precej kasneje se je oglasil tudi Zoran Zaev, premier. Na novinarski konferenci sicer ni komentiral volilne udeležbe, je pa na začudenje vseh dejal, da pričakuje, da bodo politiki večinsko voljo tistih, ki so glasovali, spremenili v politično ukrepanje v parlamentu in podprli ustavne spremembe. Da ima razumevanje demokracije v Makedoniji drugačen pomen kot v preostali Evropi, je kmalu za tem potrdil še evropski komisar za širitev Johannes Hahn, ki je tako kot Zaev čestital Makedoncem, ki so se udeležili referenduma, za zmago.

 

"Z zelo odločnim izidom 'za' se je pokazala široka podpora za makedonsko evropsko pot", je dejal Hahn. Nerazumno interpretiranje rezultatov referenduma se s tem ni končalo. V naslednjih dneh so se z identičnimi sporočili o tem, da je potrebno voljo "večine" volilnih upravičencev, ki so glasovali, upoštevati, oglasili številni svetovni politiki, od generalnega sekretarja zveze NATO Jensa Stoltenberga, visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, do generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa. Svoj »piskerček« je pristavilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je s svojevrstno razlago podalo enako interpretacijo referendumskih dogodkov v Makedoniji.

 

 

C:\Users\Ana & Andrej\Desktop\Untitled.png

Objava novice na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve.



Zakaj Makedonija ni Katalonija?

 

Da gre pri interpretaciji rezultatov v prvi vrsti za sprenevedanje z namenom zanikanja neuspešne "zahodne" politike na območju Balkana, pove primerjava z referendumom o samostojnosti, ki je bil pred dobrim letom izveden v Kataloniji. Takrat je na referendumu glasovalo 2.286.217 volivcev ali 43,03 % vseh volilnih upravičencev. Za samostojnost Katalonije je glasovalo 2.044.038 ali 92,01 % udeleženih volivcev. Celotni vrh EU je po referendumu hitel pojasnjevati, da referendum zaradi neizpolnjevanja kvoruma ni uspešen ter da se izražena volja volivcev ne more upoštevati. Stališče, da gre v Kataloniji za nelegitimen referendum, je zagovarjalo tudi slovensko zunanje ministrstvo.

 

V primeru Makedonije pa je bila interpretacija rezultatov ravno obratna!?

 

 

Kdo je kriv za Pirovo zmago?

 

Ko se je po nekaj dneh evforija okoli "zmage" vendarle polegla, je čedalje več politikov, predvsem na račun kritičnih poročanj medijev, ki vendarle niso mogli požreti očitno zgrešene oz. zavajajoče interpretacije referendumskih rezultatov, začelo z novim pojasnjevanjem - tokrat neuspeha.

 

Prednjačile so ugotovitve, da je makedonski volilni imenik zastarel, da je več kot 500.000 Makedoncev na začasnem delu v tujini in tako ne bi smeli biti upoštevani kot volilni upravičenci. Govorilo se je  tudi, da je za majhno udeležbo kriva Rusija, ki naj bi se neupravičeno vmešavala v notranjepolitične zadeve Makedonije. V analizi referendumskih rezultatov za eno od ameriških televizij je Metodija A. Koloski, predsednik največjega združenja makedonske diaspore (United Macedonian Diaspora) s sedežem v ZDA, dejal, da ta isti volilni imenik pred dvema letoma, ko se je po parlamentarnih volitvah oblikovala vlada Zorana Zaeva, ni bil vprašljiv, ter da so se  v notranje politične zadeve države dejansko vmešavali vsi, od vzhoda do zahoda.

 

Koloski je tudi izpostavil, da so v predreferendumskem obdobju v podporo dogovoru Makedonijo obiskali številni zahodni politiki - od nemške kanclerke Angele Merkel, avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, do ameriškega obrambnega ministra Jima Mattisa in sekretarja zveze NATO Jensa Stoltenberga ... Prek videokonference so Makedonce nagovarjali francoski predsednik Emmanuel Macron, nekdanji ameriški predsednik George Bush ml. ter celo slovenski predsednik Borut Pahor.

 

Najbolj neposredno naj bi se po besedah Koloskega v notranje zadeve Makedonije vmešal predsednik albanske vlade Edi Rama, ki je nekaj po 15. uri na dan referenduma s tvitom pozval makedonske Albance k množičnemu glasovanju.

 

 

C:\Users\Ana & Andrej\Desktop\pahor2.jpg

Video nagovor Boruta Pahorja Makedoncem v podporo dogovora z Grčijo.

 

 

Kaj pomenijo rezultati referenduma

 

Kot je v svoji interpretaciji rezultatov referenduma za španski dnevnik El País zapisal Carlos Flores Juberías, profesor ustavnega prava na univerzi v Valencii, je razlog neuspeha dogovora iz Prespe v tem, da je vključeval (v čistem, osnovnem pomenu) izdajo najbolj zakoreninjenih/uveljavljenih načel mednarodnega prava in obljubo o integraciji brez vsebine in brez jamstev. Prvič zato, ker bi to pomenilo priznanje pravice ene države (Grčije), da se iz očitne pozicije nadmoči oz. prednosti, ki jo ima kot članica unije in zavezništva, vmešava v notranje zadeve druge (Makedonije) na način, da državo z bilateralnim sporazumom prisili v spremembo njenega uradnega imena, identitete naroda ter celo njihovega jezika.

 

Juberías meni, da gre v makedonski zgodbi za nekaj, v kar nobena svobodna država ne bi privolila oz. se strinjala, da bi bila na ta način definirana, razen s strani njenih lastnih državljanov. In drugič zato, ker bi Makedonija s sprejetjem sporazuma v zameno dobila zgolj nejasno obljubo za začetek pristopnih pogajanj, pri čemer bi imela končno besedo še vedno  Grčija, ki se v dogovoru ni z ničemer zavezala.

 

Zdi se, da so vse to prepoznali tudi makedonski državljani, ki se preprosto niso mogli odreči eni temeljnih človekovih pravic - pravici do samoopredelitve.

 

Večina makedonskih državljanov je z bojkotom glasovanja odločila, da dogovor za njih ni sprejemljiv. V Makedoniji tako ostaja v veljavi edina zavezujoča referendumska odločitev, izražena na referendumu 8. septembra leta 1991, ko so se državljani večinsko izrekli ZA samostojno in neodvisno Republiko Makedonijo. Takrat je na referendumu glasovalo 75,7 % vseh volilnih upravičencev, od katerih se je 96,4 % izreklo ZA.

 

To referendumsko odločitev lahko zamenja zgolj druga, ki pa je bila v primeru nedavnega referenduma neuspešna oz. neveljavna. Če bodo danes v makedonskem parlamentu pod izrazitim pritiskom zahodnih držav (omenja se celo podkupovanje opozicijskih poslancev) vendarle glasovali v nasprotju z ljudsko voljo, predvsem pa v nasprotju z makedonsko ustavo in zakoni, bi to pomenilo začetek nove krize v zgodovini nemirnega Balkana.

 

V primeru nepotrditve ustavnih sprememb pa bi to pomenilo začetek politične krize, katere edina možna demokratična rešitev so predčasne volitve. Pot Makedonije v evro-atlantske integracije bi morala biti tlakovana z doslednim spoštovanjem mednarodnega prava in v luči tega sodbe mednarodnega Meddržavnega sodišča v Haagu. To je leta 2011 v sodbi zapisalo, da pričakuje, da bo Grčija prenehala s kršitvijo podpisanega dogovora iz leta 1995 in omogočila včlanitev Makedonije v organizaciji pod začasno referenco Bivša Jugoslovanska Republika Makedonija. K spoštovanju slednjega bi morala Grčijo v prvi vrsti seveda pozvati mednarodna skupnost na čelu z EU, kar pa je v luči zadnjih dogodkov malo verjetno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
11
15.11.2018 23:59
Danes se bo v ljubljanskem Grand Hotelu Union začelo letošnje evropsko zasedanje Trilateralne komisije, na katerem bodo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
10
14.11.2018 00:40
Poldrugi mesec po mesarski likvidacijiJamala Khashoggija na savdskem konzulatu v Istanbuluje že skoraj gotovo, da je njegovo ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
13
12.11.2018 12:38
Predsednik republike Borut Pahor je danes uradno predlagal kandidatko za ustavno sodnico, in sicer Katjo Šugman Stubbs. Predlog ... Več.
Piše: Uredništvo
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
7
08.11.2018 21:53
Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki je bila zadnjega pol leta pod silovitim pritiskom lobistov, ameriške gospodarske ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?
43
06.11.2018 23:59
Prodajamo prvo sistemsko banko v državi, ki je za tretjino profitabilnejša od primerljivih evropskih bank, ki ima očiščeno in ... Več.
Piše: Marko Golob
Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije
5
04.11.2018 23:59
Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela ... Več.
Piše: Uredništvo
Koprivnikarju spodletelo, Šarčevo vlado zadnji trenutek srečala pamet: Slovenija podprla Veliko Britanijo, ne Burkine Faso
7
01.11.2018 23:04
Redko se zgodi, da mediji preprečimo kakšno neumnost vlade, a v primeru glasovanja na Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU) ... Več.
Piše: Uredništvo
"Afriški mešetar" Boris Koprivnikar: Slovenija bi podprla Burkino Faso namesto Velike Britanije v zameno za novo službo bivšega ministra v Švici?!
11
28.10.2018 23:40
Bivši minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred odhodom z ministrstva pripravil dokumente, ki kažejo, da bo Slovenija v ... Več.
Piše: Uredništvo
Andrej Šiško izza rešetk o svojem "medijskem bataljonu", bolj znanim pod imenom Štajerska varda
8
27.10.2018 07:00
Spletni portal Insajder.com je včeraj ekskluzivno objavil pismo, ki ga je napisal Andrej Šiško, kontroverzni štajerski politik, ... Več.
Piše: Uredništvo
Hit išče šefa: Od izbire nove uprave Hita je odvisna prihodnost igralniške panoge v Sloveniji
3
24.10.2018 22:42
Poročali smo že o nenavadnem razpisu za novega predsednika uprave novogoriške igralniške družbe Hit, kjer je ena izmed referenc ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor Džamala Hašodžija: Zarota savdskega kronskega princa Salmana, vredna desetine milijard dolarjev
10
20.10.2018 23:45
Počasi prihajajo na dan podrobnosti barbarskega umora Džamala Hašodžija, vendar vam mediji o njem ne bodo povedali vsega. Ne o ... Več.
Piše: Svetlana Vasović
Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno
19
18.10.2018 19:09
Prihodnji četrtek bo minilo natanko pol leta od sprejetja dokumenta Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja
15
17.10.2018 14:45
Zaradi zloglasnih glasbenih kvot, ki jih je uvedel Cerarjev Zakon o medijih, se v radijskih programih namesto 42 % predvaja samo ... Več.
Piše: Tomaž Čop
Nov politični hit na novogoriškem Hitu: Bodočega predsednika uprave iščejo s "prirejenim" razpisom
2
16.10.2018 22:45
V petek je potekel razpis za novega predsednika uprave igralniške družbe Hit, jutri pa bo nadzorni svet odločal o bodočem šefu ... Več.
Piše: Uredništvo
Neverjetno! Direktorica AKOS Tanja Muha ne zna niti pravilno povedati celega naziva agencije, ki jo vodi!
8
11.10.2018 23:30
Tanja Muha je direktorica AKOS. To je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Toda gospa Miha je v državnem zboru ... Več.
Piše: Uredništvo
KPK preganja "lobista" Jambreka in Rupla, prijavila ju je kar bivša ministrica Maja Makovec Brenčič
9
07.10.2018 19:04
Profesorja Peter Jambrek in Dimitrij Rupel sta 4. junija 2016 obiskala ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!
23
05.10.2018 00:20
Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Predsednik Pahor v Ameriki od Poncija do Pilata: Nihče ga ne sprejme, nihče ga ne povoha
17
26.09.2018 23:59
Letošnje jesensko zasedanje OZN je Borut Pahor izkoristil za nekoliko podaljšan obisk Združenih držav, kjer se bo jutri želel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Javni razpisi v državnem zdravstvu nam letno požrejo okoli 250 milijonov davkoplačevalskih evrov!
8
26.09.2018 00:00
Zdravniški skupnosti Medikont je uspelo povezati proizvajalca in dobavitelja. V slabo delujočem slovenskem državnem zdravstvuje ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Odisejada 2060: Kako so nemško-francoski bankirji "reševali" Grčijo in se smejali zraven
6
25.09.2018 00:00
Nedavno smo prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,008
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,139
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,966
04/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,724
05/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,638
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,248
07/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 996
08/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,315
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 739
10/
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
Dragan Živadinov
Ogledov: 572