Razkrivamo

Dan D na Balkanu: Se bo danes rodila Republika Severna Makedonija?

Danes bodo v makedonskem parlamentu začeli razpravo začetku ustavnih sprememb v skladu z dogovorom iz Prespe. Če bo premierju Zoranu Zaevu uspelo zagotoviti dvotretjinsko večino - vladni večini manjka 9 glasov opozicije -, bomo dobili novo najmlajšo državo na Balkanu. Ime ji bo Republika Severna Makedonija. Nastala bo mimo referendumske volje državljanov, mimo vseh pravnih norm, ki veljajo v normalnih demokratičnih državah, ter pod nerazumnim pritiskom tistega dela mednarodne skupnosti, ki naj bi predstavljal "svetilnik" demokracije in vladavine prava.

15.10.2018 06:00
Piše: Andrej Dočinski
Ključne besede:   Makedonija   referendum   ime   Skopje   Zoran Zaev   Grčija   ustava   EU   NATO   Dimitar Apasiev

Večina makedonskih državljanov je z bojkotom glasovanja na referendumu odločila, da dogovor z Grčijo o spremembi imena države za njih ni sprejemljiv. Tega dejstva mednarodna skupnost zdaj noče priznati.

30. septembra 2018 je v Makedoniji potekal referendum. Makedonski državljani so se odločali ZA ali PROTI, referendumsko vprašanje, se je glasilo: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejemanjem sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?". Od 1.806.336 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo zgolj 666.344 volivcev ali 36,89% vseh volilnih upravičencev. Od teh je sicer 609.427 volivcev ali 91,46% glasovalo ZA. A ker cenzus najmanj 50 % (+1) vseh volilnih upravičencev ni bil dosežen, je makedonska državna volilna komisija razglasila referendum za neuspešnega ter odločitev objavila v Uradnem listu.

 

Neuspešnost referenduma se je nakazovala že po prvih informacijah o volilni udeležbi, ki jih je na dan referenduma objavljala državna volilna komisija. Do 11. ure je tako glasovalo 8,10 %, do 15 ure 22,65 % in do 17. ure zgolj 28,95 % volilnih upravičencev. Pravi "naval" ali - kot so to slikovito opisali predstavniki opozicije - rušenje svetovnega rekorda v hitrostnem glasovanju, se je pričel po 17. uri, ko je bilo na številnih voliščih moč zaznati neverjeten porast števila volivcev. Po uradnih podatkih volilne komisije je tako na nekaterih voliščih med 17. in 19. uro poraslo število volilnih udeležencev do te mere, da so statistično gledano volivci oddajali glasovnice v 20-sekundnih intervalih.

 

Absolutni rekord ima volilno mesto Centar Župa, kjer je med 18.30 in 19 uro glasovalo 331 volivcev oziroma en volivec na 5,4 sekunde - in to ob vseh volilnih opravilih na volišču in protokolu glasovanja. Opozicija je ta volilni fenomen obrazložila kot polnjenje skrinjic, na ta način pa naj bi bilo po njihovih podatkih spornih najmanj 50.000 glasovnic.

 

Drugi večji incident, ki meče slabo luč na referendum in se je zgodil med glasovanjem, pa je bilo SMS sporočilo, poslano na več tisoč naslovov članov opozicijske VMRO-DPMNE. V sporočilu je neznani avtor zapisal, da naj bi stranka dosegla dogovor z vlado in pozival člane, da naj se udeležijo referenduma. Od kod pošiljatelju zasebne številke članov stranke, ni jasno.

 

Navkljub očitnim nepravilnostim mednarodna skupnost na čelu z opazovalci organizacije OVSE ni zaznala večjih nepravilnosti. Referendum je razglasila za demokratičen. Še več, kljub nedoseženem cenzusu je vladna večina z nerazumno (!) podporo mednarodne skupnosti razglasila referendum za uspešnega.

 

 

C:\Users\Ana & Andrej\Desktop\volilnirezultati.jpg

Prikaz in primerjava volilnih rezultatov za volilno mesto Center Župa.

 

 

Ko poraz ni opcija

 

Da so bile predreferendumske izjave makedonskega predsednika vlade Zorana Zaeva o zagotovljeni 80 % udeležbi pretirane in podane zgolj v luči ugajanja zahodnim politikom, je bilo jasno nekaj po 18.30, ko je državna volilna komisija objavila zadnje rezultate o udeležbi.

 

Prva sta rezultate komentirala vodja opozicijske VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski ter Dimitar Apasiev, ki je poleg predsednika republike Gjorgija Ivanova eden najzaslužnejših za neuspeh referenduma. Apasiev je neformalni vodja gibanja #Bojkotiram, sicer pa profesor prava in predsednik zunajparlamentarne stranke LEVICA. Oba sta čestitala makedonskemu narodu za izkazano državotvorno držo. Mickoski je v svojem govoru poudaril, da dogovor ni dobil zelene luči, temveč "stop znak" ljudstva, ter dodal, da so najmočnejše sporočilo poslali prav ljudje, ki so referendum bojkotirali. Apasiev je preko socialnih omrežij podal zgolj kratko sporočilo "Prespanski dogovor je mrtev, naj živi Republika!" ter se podal na ulice Skopja proslavljat zmago.

 

Precej kasneje se je oglasil tudi Zoran Zaev, premier. Na novinarski konferenci sicer ni komentiral volilne udeležbe, je pa na začudenje vseh dejal, da pričakuje, da bodo politiki večinsko voljo tistih, ki so glasovali, spremenili v politično ukrepanje v parlamentu in podprli ustavne spremembe. Da ima razumevanje demokracije v Makedoniji drugačen pomen kot v preostali Evropi, je kmalu za tem potrdil še evropski komisar za širitev Johannes Hahn, ki je tako kot Zaev čestital Makedoncem, ki so se udeležili referenduma, za zmago.

 

"Z zelo odločnim izidom 'za' se je pokazala široka podpora za makedonsko evropsko pot", je dejal Hahn. Nerazumno interpretiranje rezultatov referenduma se s tem ni končalo. V naslednjih dneh so se z identičnimi sporočili o tem, da je potrebno voljo "večine" volilnih upravičencev, ki so glasovali, upoštevati, oglasili številni svetovni politiki, od generalnega sekretarja zveze NATO Jensa Stoltenberga, visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, do generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa. Svoj »piskerček« je pristavilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je s svojevrstno razlago podalo enako interpretacijo referendumskih dogodkov v Makedoniji.

 

 

C:\Users\Ana & Andrej\Desktop\Untitled.png

Objava novice na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve.



Zakaj Makedonija ni Katalonija?

 

Da gre pri interpretaciji rezultatov v prvi vrsti za sprenevedanje z namenom zanikanja neuspešne "zahodne" politike na območju Balkana, pove primerjava z referendumom o samostojnosti, ki je bil pred dobrim letom izveden v Kataloniji. Takrat je na referendumu glasovalo 2.286.217 volivcev ali 43,03 % vseh volilnih upravičencev. Za samostojnost Katalonije je glasovalo 2.044.038 ali 92,01 % udeleženih volivcev. Celotni vrh EU je po referendumu hitel pojasnjevati, da referendum zaradi neizpolnjevanja kvoruma ni uspešen ter da se izražena volja volivcev ne more upoštevati. Stališče, da gre v Kataloniji za nelegitimen referendum, je zagovarjalo tudi slovensko zunanje ministrstvo.

 

V primeru Makedonije pa je bila interpretacija rezultatov ravno obratna!?

 

 

Kdo je kriv za Pirovo zmago?

 

Ko se je po nekaj dneh evforija okoli "zmage" vendarle polegla, je čedalje več politikov, predvsem na račun kritičnih poročanj medijev, ki vendarle niso mogli požreti očitno zgrešene oz. zavajajoče interpretacije referendumskih rezultatov, začelo z novim pojasnjevanjem - tokrat neuspeha.

 

Prednjačile so ugotovitve, da je makedonski volilni imenik zastarel, da je več kot 500.000 Makedoncev na začasnem delu v tujini in tako ne bi smeli biti upoštevani kot volilni upravičenci. Govorilo se je  tudi, da je za majhno udeležbo kriva Rusija, ki naj bi se neupravičeno vmešavala v notranjepolitične zadeve Makedonije. V analizi referendumskih rezultatov za eno od ameriških televizij je Metodija A. Koloski, predsednik največjega združenja makedonske diaspore (United Macedonian Diaspora) s sedežem v ZDA, dejal, da ta isti volilni imenik pred dvema letoma, ko se je po parlamentarnih volitvah oblikovala vlada Zorana Zaeva, ni bil vprašljiv, ter da so se  v notranje politične zadeve države dejansko vmešavali vsi, od vzhoda do zahoda.

 

Koloski je tudi izpostavil, da so v predreferendumskem obdobju v podporo dogovoru Makedonijo obiskali številni zahodni politiki - od nemške kanclerke Angele Merkel, avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, do ameriškega obrambnega ministra Jima Mattisa in sekretarja zveze NATO Jensa Stoltenberga ... Prek videokonference so Makedonce nagovarjali francoski predsednik Emmanuel Macron, nekdanji ameriški predsednik George Bush ml. ter celo slovenski predsednik Borut Pahor.

 

Najbolj neposredno naj bi se po besedah Koloskega v notranje zadeve Makedonije vmešal predsednik albanske vlade Edi Rama, ki je nekaj po 15. uri na dan referenduma s tvitom pozval makedonske Albance k množičnemu glasovanju.

 

 

C:\Users\Ana & Andrej\Desktop\pahor2.jpg

Video nagovor Boruta Pahorja Makedoncem v podporo dogovora z Grčijo.

 

 

Kaj pomenijo rezultati referenduma

 

Kot je v svoji interpretaciji rezultatov referenduma za španski dnevnik El País zapisal Carlos Flores Juberías, profesor ustavnega prava na univerzi v Valencii, je razlog neuspeha dogovora iz Prespe v tem, da je vključeval (v čistem, osnovnem pomenu) izdajo najbolj zakoreninjenih/uveljavljenih načel mednarodnega prava in obljubo o integraciji brez vsebine in brez jamstev. Prvič zato, ker bi to pomenilo priznanje pravice ene države (Grčije), da se iz očitne pozicije nadmoči oz. prednosti, ki jo ima kot članica unije in zavezništva, vmešava v notranje zadeve druge (Makedonije) na način, da državo z bilateralnim sporazumom prisili v spremembo njenega uradnega imena, identitete naroda ter celo njihovega jezika.

 

Juberías meni, da gre v makedonski zgodbi za nekaj, v kar nobena svobodna država ne bi privolila oz. se strinjala, da bi bila na ta način definirana, razen s strani njenih lastnih državljanov. In drugič zato, ker bi Makedonija s sprejetjem sporazuma v zameno dobila zgolj nejasno obljubo za začetek pristopnih pogajanj, pri čemer bi imela končno besedo še vedno  Grčija, ki se v dogovoru ni z ničemer zavezala.

 

Zdi se, da so vse to prepoznali tudi makedonski državljani, ki se preprosto niso mogli odreči eni temeljnih človekovih pravic - pravici do samoopredelitve.

 

Večina makedonskih državljanov je z bojkotom glasovanja odločila, da dogovor za njih ni sprejemljiv. V Makedoniji tako ostaja v veljavi edina zavezujoča referendumska odločitev, izražena na referendumu 8. septembra leta 1991, ko so se državljani večinsko izrekli ZA samostojno in neodvisno Republiko Makedonijo. Takrat je na referendumu glasovalo 75,7 % vseh volilnih upravičencev, od katerih se je 96,4 % izreklo ZA.

 

To referendumsko odločitev lahko zamenja zgolj druga, ki pa je bila v primeru nedavnega referenduma neuspešna oz. neveljavna. Če bodo danes v makedonskem parlamentu pod izrazitim pritiskom zahodnih držav (omenja se celo podkupovanje opozicijskih poslancev) vendarle glasovali v nasprotju z ljudsko voljo, predvsem pa v nasprotju z makedonsko ustavo in zakoni, bi to pomenilo začetek nove krize v zgodovini nemirnega Balkana.

 

V primeru nepotrditve ustavnih sprememb pa bi to pomenilo začetek politične krize, katere edina možna demokratična rešitev so predčasne volitve. Pot Makedonije v evro-atlantske integracije bi morala biti tlakovana z doslednim spoštovanjem mednarodnega prava in v luči tega sodbe mednarodnega Meddržavnega sodišča v Haagu. To je leta 2011 v sodbi zapisalo, da pričakuje, da bo Grčija prenehala s kršitvijo podpisanega dogovora iz leta 1995 in omogočila včlanitev Makedonije v organizaciji pod začasno referenco Bivša Jugoslovanska Republika Makedonija. K spoštovanju slednjega bi morala Grčijo v prvi vrsti seveda pozvati mednarodna skupnost na čelu z EU, kar pa je v luči zadnjih dogodkov malo verjetno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.509
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.952
03/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.419
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.270
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.310
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.098
07/
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
Milan Krek
Ogledov: 1.100
08/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.185
09/
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
Borut Hrobat
Ogledov: 1.423
10/
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
Stella Šibanc
Ogledov: 888