Razkrivamo

Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno

Prihodnji četrtek bo minilo natanko pol leta od sprejetja dokumenta Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi jezika v dokumentih Filozofske fakultete, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Ker je odločitev vodstva te fakultete vzbudila izjemno, zlasti pa kritično pozornost javnosti, je po pol leta nastopil čas za pregled učinkov tega "ukrepa".

18.10.2018 19:09
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   spol   podčrtaj   transspolnost   Milica Antić Gaber   Roman Kuhar   Marko Marinčič   ženski slovnični spol   slovenščina   Filozofska fakulteta   Univerza v Ljubljani   Fakulteta za družbene vede

Foto: www.fmf-slovenija.si

Zaradi načina sprejetja odločitve in strokovnih kritik menim, da je treba odločitev Senata Filozofske fakultete preklicati in pravilnike pisati v moškem slovničnem spolu.

Po mojih informacijah odločitev Filozofske fakultete na položaj slovenskih žensk ni imela nobenega vpliva. Po spremljanju medijskih odmevov opažam vpliv ukrepa na ugled naše institucije; zelo verjetno se mi zdi, da z njim morebitne študente odvračamo od vpisa. Številnim bodo starši rekli: "Izogibaj se te scene, pojdi rajši v sosednjo hišo. Na strojništvo. Če pa že greš na Filofaks, se vpiši tja, kjer časa ne zapravljajo s tem, da v pravne akte montirajo dvoumja." (vir).

 

Javnost je odločitev o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol sprejela zelo kritično, s študenti in drugimi pa medijske odzive zbiramo na spletni strani Wikiverze (vir). Od 27. maja do 30. septembra smo o odločitvi Senata Filozofske fakultete v medijih zbrali 63 prispevkov, presenetljivo pa med njimi ni niti enega odziva dr. Milice Antić Gaber, predsednice Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi jezika v dokumentih Filozofske fakultete. Zdi se prav neverjetno, da je 6. junija, na dan, ko so bili o tej temi objavljeni najmanj štirje prispevki, Antić Gabrova kot predsednica Delovne komisije in pobudnica sklepa Senata Filozofske fakultete v Delu tožila, "da smo politiko kot profesijo v javnem diskurzu močno degradirali". (vir).

 

O problemu degradacije Filozofske fakultete na še eno aktivistično institucijo Milica Antić Gaber torej ni govorila, je pa senator Marko Marinčič opozoril na naslednje: "Odločitev je bila /… / sprejeta na hitro, brez vsakršne resne razprave. Delovna skupina se je sestala enkrat, senat pa je odločal pod točko 9 in v časovni stiski." (vir).

 

O okoliščinah sprejemanja predloga sem pisala tudi v svojem članku na portalu+ (vir). Ponovno želim poudariti, da je od sestanka Delovne skupine do sprejetja predloga minil samo en teden, zato na oddelkih o tem sploh nismo razpravljali. Zaradi načina sprejetja odločitve in strokovnih kritik – oglasili so se npr. Kozma Ahačič (vir), Franc Marušič (vir), Janez Dular (vir), Tatjana Marvin (vir), zelo tehtno tudi študenti (vir) – menim, da je treba odločitev Senata Filozofske fakultete preklicati in pravilnike pisati v moškem slovničnem spolu. Na spornost postopka in odločitve sem opozorila tudi dekana Filozofske fakultete Romana Kuharja in ga vprašala, ali namerava Senat FF o ukrepu ponovno odločati. Dekanov odgovor sem prejela 6. oktobra 2018, ker pa je razprava potekala javno – o njej so bili obveščeni člani Oddelka za slovenistiko – sva se z urednikom portala+ odločila, da ga objavim:

 

"Večkrat sem tudi že pojasnil, kako deluje senat kot predstavniško telo in kako je senat oblikoval delovno skupino in z večino potrdil njen predlog, zato predvidevam, da so te stvari zdaj jasne in da je jasna tudi vloga senatorjev v odnosu do oddelkov."

 

Za dekana so torej "stvari zdaj jasne" in tudi dokončne. Kritik v medijih ne sprejema, o okrnjenem ugledu fakultete zaradi nepremišljenega sklepa brez javne razprave pa ne razmišlja. Kaj lahko torej pričakujemo na za napovedani okrogli mizi, ki bo prihodnji teden? Pol leta po sprejetju jezikovnega dekreta bomo kritiki dobili besedo, ki pa ne more ničesar spremeniti. Spletni komentatorji bodo spet pisali o zapravljanju časa na Filozofski fakulteti in imeli bodo prav. Zavedam se brezupnosti svojega početja, kljub temu pa se bom okrogle mize udeležila in obsodila strokovno neutemeljeno ter postopkovno sporno spreminjanje jezika v imenu domnevno napredne ideologije. Naša resničnost postaja vse bolj podobna uprizoritvi britanske skupine Monty Python:

 

 

 

 

Na Filozofski fakulteti izobražujemo tudi učitelje

 

Zavedati se moramo, da na Filozofski fakulteti izobražujemo tudi učitelje in da bodo tak jezik čez nekaj let poučevali v šoli. Opažam, da se želi ustvariti vtis, da je senatorkino vprašanje, "zakaj mora biti kot ženska v pravilnikih FF nagovorjena vedno le v eni opombi pod črto" (vir), odkrilo družbeni problem, ki potrebuje jezikovno intervencijo.

 

Znova je oživela ideja o uvajanju podčrtaja. Dekan v zgoraj omenjenem e-sporočilu namreč piše, da se je srečal "s Kozmo Ahačičem, ki meni, da bi bila boljša rešitev uporaba podčrtajev oziroma izpeljanka le-tega". O podčrtaju sem na portalu+ pisala 12. aprila 2018 (vir) in ga zaradi "zapletenosti in nedorečenosti – tak način je omejen samo na pisno sporazumevanje" zavrnila.

 

Znate na glas prebrati Povabili_e so ga_jo k sodelovanju?

 

 

Grožnja s smrtjo

 

V medijih je bil 19. junija 2018 objavljen prispevek o tem, da so dekanu Filozofske fakultete Romanu Kuharju zaradi pravilnikov v ženski obliki grozili s smrtjo (vir). Grožnje nosilcem javnih funkcij so nesprejemljive, zato sem dekana vprašala, ali je grožnjo s smrtjo prijavil policiji in kako je ta ukrepala. Dekanov odgovor:

 

Grožnje, ki sem jo dobil, nisem prijavil, ker sem presodil, da je nekdo, ki me naslovi s 'prekleti peder' in mi nato pove, da bom kmalu visel na vislicah, kaznovan že s svojim omejenim mentalnim horizontom. Ne bojim se ljudi, ki sovražna in izključujoča sporočila pošiljajo prek spleta, skriti za izmišljenimi imeni. Morda bi kdo v moji situaciji presodil drugače in morda bi tudi sam kdaj ravnal drugače, a to je moja zasebna stvar in vam je pravzaprav nisem dolžan pojasnjevati.

 

 

Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete in sodelavec Mirovnega inštituta. (Foto: Mirovni Inštitut)

 

 

Novica o grožnji s smrtjo zaradi pravilnikov je bila objavljena na najbolj gledani slovenski televiziji POP TV, o njej je 6. julja letos pisala Mladina (vir) in sprožila razpravo o sovražnem govoru in nestrpnosti. Menim, da take javne izjave niso zasebna stvar in da je grožnje treba prijaviti policiji, da jih razišče. Upam, da se bo dekan za prijavo odločil še pred jesenskim nadaljevanjem polemike in da bo policija pošiljatelja odkrila. Anonimno poslana grožnja je namreč lahko tudi provokacija, katere namen je težišče razprave premakniti stran od jezikoslovnih argumentov in nasprotnike odločitve Senata Filozofske fakultete predstaviti kot nestrpneže in agresivneže.

 

 

Jezikovne spremembe zaradi ranljivih skupin

 

Jezikoslovne raziskave potrjujejo, da pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje oblike za moški spol vključujejo, oblike za ženski spol pa izključujejo. Sklicevanje na ranljive skupine, v imenu katerih vodstva fakultet uvajajo spremembe, pri tem pa ne upoštevajo zaposlenih in študentov (na Fakulteti za družbene vede so sklep sprejeli brez podpore študentov (vir), je neprepričljivo.

 

Ne strinjam se z ideologijo, ki ljudi deli na dve skupini – na zatirane ženske in zatirajoče moške – ali govori o poljubnem številu spolov; New York je leta 2016 priznal 31 spolov (vir), Facebook jih ponuja 71 (vir). Ne verjamem v skupinsko identiteto in ne strinjam se s tem, da se samooklicanim izbrancem podeljuje pravica, da govorijo v imenu celih skupin. Novinar Vasja Jager v Mladini to pravico podeli senatorki Filozofske fakultete:

 

"Navsezadnje pa sklep številka 41 senata Filozofske fakultete izhaja iz jasno izražene potrebe, ki jo je v imenu profesoric in študentk artikulirala ena izmed njegovih članic. To je potreba po preseganju neenakopravnosti, ki je institucijo obvladovala celo stoletje in iz katere izhaja velik del krivic kapitalistične ureditve." (vir)

 

Omenjenemu novinarju in neimenovani senatorki zagotavljam, da znamo docentke, profesorice in študentke Filozofske fakultete svoje potrebe same artikulirati in da ne čutimo potrebe po tem, da bi kdo govoril v našem imenu. Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve in trditev, da spadajo oznake spolne identitete "med osnovne kategorije, ki si jih je kapitalizem izmislil, da je z njimi upravičil nadvlado svojih elit", delujeta smešno; pričakovanje, da bodo jezikovni dekreti izboljšali položaj žensk v družbi, pa naivno.

 

Ugotavljam, da temelji celotna debata o slovničnem spolu na sprenevedanju, kajti to, da moške slovnične oblike vključujejo tudi osebe ženskega spola, nam vsak dan dokazujejo besedila. Ali pa katera od mojih kolegic verjame, da bodo nova habilitacijska pravila za profesorje veljala samo za njihove moške kolege (vir)?

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Izražajo pa mnenje uredništva portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.301
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.357
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.181
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 888
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755