Komentar

85 let Velike lakote v Ukrajini: Nepriznavanje "holodomora" je enako nemoralno kot zanikanje holokavsta

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in se boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

22.10.2018 20:02
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Holodomor   Velika lakota   Ukrajina   Sovjetska zveza   Stalin   genocid   Raphael Lemkin   OZN   komunizem   zločin   Anne Applebaum   James Mace   Robert Conquest  

Holodomor je bil nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja. Izvršen je bil v obliki namerno in umetno organizirane lakote.

Neustavljivo se vrti kolo zgodovine in smo že tik pred petinosemdeseto obletnico Holodomora (Gladomora), namerno povzročene lakote, ki, če ni največja, potem je daleč najhujša grozota v zgodovini ukrajinskega naroda. Ukrajina je nedvomno država duhovno močnega in neodvisnega naroda, ki mu je uspelo preživeti v pogojih in okoliščinah ene najgrozovitejših humanitarnih katastrof človeštva – v času Holodomora (Gladomora), ki ga je načrtno organiziral stalinski režim s ciljem zadušitve ukrajinskega narodnoosvobodilnega gibanja in fizičnega uničenja kmetovalcev kot širše socialne skupine prebivalstva.

 

Hud in nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja, je bil izvršen v obliki namerno in umetno organizirane lakote, poleg tega pa je bilo to grozodejstvo dolgo vrsto let povsem zamolčano. Komunistični režim se je na vse pretege trudil, da ne le prikriva resnico o Holodomoru v Ukrajini, temveč si je močno prizadeval, da bi spomin nanj uničil za vekomaj. Ni bilo izredno nevarno le to, da bi se v medijih na to temo karkoli objavilo, temveč je bilo nevarno že samo bežno omenjanje tega dogodka v zasebnem pogovoru. Vsakršna neprevidna omemba je lahko človeka stala življenja. Toda ne glede na vse preteče nevarnosti so tudi v tistih najhujših časih obstajali ljudje, ki so se zavedali odgovornosti do svojih zanamcev in niso mogli molčati o posledicah te globalne tragedije.

 

 

 

 

Posamezni tujci, ki so obiskali z "železno zaveso" zakrito  Ukrajino, prevzeto z najhujšo lakoto, so v objavah svojih člankov posredovali svetu resnico o zločinu, ki je terjal na milijone človeških žrtev. V Ukrajini takim junakom pravimo, da so Ljudje resnice, ker so delali vse, kar so lahko in kar je bilo takrat mogoče, da bi mednarodna skupnost dobila popolno predstavo o tedanji grozi, ki se je odvijala na izredno bogati in plodni ukrajinski zemlji. 

 

Priznani izvedenec na področju kazenskega prava Raphael Lemkin, ki ga poznamo kot "očeta" Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete 9. decembra 1948, je prvi opisal in utemeljil pojem "genocid" ter preprečljivo dokazal, da je bil Holodomor v Ukrajini klasični primer genocida. Če si skupaj zastavimo vprašanje, zakaj le so si omislili genocid, potem je odgovor na to vprašanje več kot očiten. Že omenjeni Lemkin je dejal, da je "Ukrajinec, že tako ali drugače odvisen od Moskve, zavračal kolektivizacijo in se raje odločal za deportacijo ali celo smrt … Prav kmetje pa so bili varuhi tradicij in izročil narodnoosvobodilnega duha in gibanja Ukrajine. Orožje, ki so ga uporabili zoper njih, pa je bilo zagotovo zanje najbolj grozovito in najhujše - pomor z lakoto"

 

Članek Raphaela Lemkina z naslovom "Sovjetski genocid v Ukrajini" je bil 20. novembra 2015 dodan v Rusiji na Federalni seznam gradiva z ekstremistično vsebino.

 

 

***

 

James Mace, še en znani raziskovalec Holodomora, je podal točen zaključek, da je Stalin strmel k "uničenju kmetovalcev, ukrajinskih intelektualcev in izobražencev, ukrajinskega jezika, ukrajinskega duha, ukrajinske kulture in ukrajinske zgodovine, uničenju Ukrajine kot takšne".

 

"Ena četrtina celotnega kmečkega prebivalstva, moški, ženske in otroci so umrli ali bili na robu smrti. Ostali ljudje so bili tako uničeni in izmučeni, da niso imeli niti trohice moči, da bi pokopali svoje umrle najbližje, svojce in sosede", je zapisal Robert Conquest, eden najbolj znanih raziskovalcev Holodomora, avtor odmevne knjige z naslovom Žetev žalosti.

 

 

 

Svetovno priznana zgodovinarka, ameriška novinarka, prejemnica Pulitzerjeve nagrade Anne Applebaum je med svojim obiskom v Kijevu, ko je luč sveta zagledala njena nova knjiga z naslovom Rdeča lakota: Vojna Stalina zoper Ukrajino, poudarila: "Zgodovina Holodomora je tragedija, toda zgodovina Ukrajine ni tragedija. Ne glede na milijone umorjenih v času vojne Stalina zoper Ukrajino je vaša država na zemljevidu sveta." 

 

"Čistke, aretacije, umori in likvidacije ukrajinskih zgodovinarjev, pisateljev, umetnikov, glasbenikov" so bile za Ukrajino uničujoče. "Ljudje, ki so bili domoljubi in sanjali o svoji lastni državi, ki bi lahko svoje domoljubje in entuziazem prenesli na svoje nove rodove, so bili iztrebljeni", piše v svoji knjigi Anne Applebaum. 

 

Tovrstna politika totalitarnega stalinskega režima je predstavlja zločin proti človečnosti in prav takšna definicija v popolnosti ustreza določbam Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete s sklepom generalne skupščine OZN 9. decembra 1948. Velja poudariti, da je Holodomor ukrajinskega naroda doslej priznalo za genocid 16 držav z ratifikacijo ustreznih dokumentov na ravni svojih parlamentov, 9 držav je te aktivnosti izvedlo na ravni regij, medtem ko je 8 držav sprejelo resolucije o spominu na žrtve Holodomora. 

 

Januarja 2006 je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) obsodila namerno povzročeno v letih 1932 in 1933 lakoto - Holodomor - v Ukrajini kot zločin komunističnega režima, nato pa 28. aprila 2010 PS SE sprejela Resolucijo 1723 (2010) o spominu na žrtve Velike Lakote (Holodomor) v Sovjetski zvezi. V Resoluciji je navedeno, da so v Ukrajini, ki je najbolj nastradala, kmetje doživeli še posebej Veliko Lakoto, na milijone kmetov je umrlo zaradi lakote, ki je bila posledica prisilne "kolektivizacije" in izrecne prepovedi zapuščanja zajetih od lakote področij, ter prav tako zaradi prisilnega odvzema vsakega zrna žita, vsakršne hrane in živil. 

 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je odločno obsodila kruto politiko stalinskega režima in jo označila za zločin proti človečnosti, ki je terjal smrt milijonov nedolžnih ljudi. Evropski parlament je 23. oktobra 2008 sprejel resolucijo, s katero je namerno povzročeno v Ukrajini lakoto - Holodomor priznal za zločin zoper človečnost.

 

Vsi sprejeti dokumenti so dokaz enotnosti svetovne skupnosti v njenih prizadevanjih za ugotavljanje pravičnosti in z namenom, da se v prihodnje prepreči nastanek podobnih umetno organiziranih katastrof. 

 

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

 

Nujno potrebno je slediti primeru informacijske prosvetne dejavnosti tistih ljudi, ki so o Holodomoru razkrili resnico, saj danes svetovna družba ne sme le od daleč spremljati te tragedije mednarodnih razsežnosti, temveč se je dolžna ustrezno odzvati in se spomniti tistih ljudi, ki so s svojimi življenji plačali ceno za svojo pravico do svobodnega obstoja naroda in za boj zoper komunistični režim.

 

Ukrajina se iskreno nadeja mednarodne podpore za priznanje Holodomora kot genocida, storjenega nad ukrajinskim narodom, ker se Ukrajinci, tako kot v 30. letih 20. stoletja, danes tudi v 21. stoletju borijo za svojo pravico za neodvisni in dostojni obstoj sebe kot naroda. Prepričan sem, da je nepriznanje Holodomora prav tako nemoralno kot zanikanje Holokavsta. Naš skupen spomin na zločine v preteklosti pomeni jamstvo, da se takšna grozodejstva nikoli več ne ponovijo v prihodnosti!

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,939
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,852
03/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,397
04/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,751
05/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,541
07/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,175
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,016
09/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
10/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 970