Komentar

85 let Velike lakote v Ukrajini: Nepriznavanje "holodomora" je enako nemoralno kot zanikanje holokavsta

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in se boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

22.10.2018 20:02
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Holodomor   Velika lakota   Ukrajina   Sovjetska zveza   Stalin   genocid   Raphael Lemkin   OZN   komunizem   zločin   Anne Applebaum   James Mace   Robert Conquest  

Holodomor je bil nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja. Izvršen je bil v obliki namerno in umetno organizirane lakote.

Neustavljivo se vrti kolo zgodovine in smo že tik pred petinosemdeseto obletnico Holodomora (Gladomora), namerno povzročene lakote, ki, če ni največja, potem je daleč najhujša grozota v zgodovini ukrajinskega naroda. Ukrajina je nedvomno država duhovno močnega in neodvisnega naroda, ki mu je uspelo preživeti v pogojih in okoliščinah ene najgrozovitejših humanitarnih katastrof človeštva – v času Holodomora (Gladomora), ki ga je načrtno organiziral stalinski režim s ciljem zadušitve ukrajinskega narodnoosvobodilnega gibanja in fizičnega uničenja kmetovalcev kot širše socialne skupine prebivalstva.

 

Hud in nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja, je bil izvršen v obliki namerno in umetno organizirane lakote, poleg tega pa je bilo to grozodejstvo dolgo vrsto let povsem zamolčano. Komunistični režim se je na vse pretege trudil, da ne le prikriva resnico o Holodomoru v Ukrajini, temveč si je močno prizadeval, da bi spomin nanj uničil za vekomaj. Ni bilo izredno nevarno le to, da bi se v medijih na to temo karkoli objavilo, temveč je bilo nevarno že samo bežno omenjanje tega dogodka v zasebnem pogovoru. Vsakršna neprevidna omemba je lahko človeka stala življenja. Toda ne glede na vse preteče nevarnosti so tudi v tistih najhujših časih obstajali ljudje, ki so se zavedali odgovornosti do svojih zanamcev in niso mogli molčati o posledicah te globalne tragedije.

 

 

 

 

Posamezni tujci, ki so obiskali z "železno zaveso" zakrito  Ukrajino, prevzeto z najhujšo lakoto, so v objavah svojih člankov posredovali svetu resnico o zločinu, ki je terjal na milijone človeških žrtev. V Ukrajini takim junakom pravimo, da so Ljudje resnice, ker so delali vse, kar so lahko in kar je bilo takrat mogoče, da bi mednarodna skupnost dobila popolno predstavo o tedanji grozi, ki se je odvijala na izredno bogati in plodni ukrajinski zemlji. 

 

Priznani izvedenec na področju kazenskega prava Raphael Lemkin, ki ga poznamo kot "očeta" Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete 9. decembra 1948, je prvi opisal in utemeljil pojem "genocid" ter preprečljivo dokazal, da je bil Holodomor v Ukrajini klasični primer genocida. Če si skupaj zastavimo vprašanje, zakaj le so si omislili genocid, potem je odgovor na to vprašanje več kot očiten. Že omenjeni Lemkin je dejal, da je "Ukrajinec, že tako ali drugače odvisen od Moskve, zavračal kolektivizacijo in se raje odločal za deportacijo ali celo smrt … Prav kmetje pa so bili varuhi tradicij in izročil narodnoosvobodilnega duha in gibanja Ukrajine. Orožje, ki so ga uporabili zoper njih, pa je bilo zagotovo zanje najbolj grozovito in najhujše - pomor z lakoto"

 

Članek Raphaela Lemkina z naslovom "Sovjetski genocid v Ukrajini" je bil 20. novembra 2015 dodan v Rusiji na Federalni seznam gradiva z ekstremistično vsebino.

 

 

***

 

James Mace, še en znani raziskovalec Holodomora, je podal točen zaključek, da je Stalin strmel k "uničenju kmetovalcev, ukrajinskih intelektualcev in izobražencev, ukrajinskega jezika, ukrajinskega duha, ukrajinske kulture in ukrajinske zgodovine, uničenju Ukrajine kot takšne".

 

"Ena četrtina celotnega kmečkega prebivalstva, moški, ženske in otroci so umrli ali bili na robu smrti. Ostali ljudje so bili tako uničeni in izmučeni, da niso imeli niti trohice moči, da bi pokopali svoje umrle najbližje, svojce in sosede", je zapisal Robert Conquest, eden najbolj znanih raziskovalcev Holodomora, avtor odmevne knjige z naslovom Žetev žalosti.

 

 

 

Svetovno priznana zgodovinarka, ameriška novinarka, prejemnica Pulitzerjeve nagrade Anne Applebaum je med svojim obiskom v Kijevu, ko je luč sveta zagledala njena nova knjiga z naslovom Rdeča lakota: Vojna Stalina zoper Ukrajino, poudarila: "Zgodovina Holodomora je tragedija, toda zgodovina Ukrajine ni tragedija. Ne glede na milijone umorjenih v času vojne Stalina zoper Ukrajino je vaša država na zemljevidu sveta." 

 

"Čistke, aretacije, umori in likvidacije ukrajinskih zgodovinarjev, pisateljev, umetnikov, glasbenikov" so bile za Ukrajino uničujoče. "Ljudje, ki so bili domoljubi in sanjali o svoji lastni državi, ki bi lahko svoje domoljubje in entuziazem prenesli na svoje nove rodove, so bili iztrebljeni", piše v svoji knjigi Anne Applebaum. 

 

Tovrstna politika totalitarnega stalinskega režima je predstavlja zločin proti človečnosti in prav takšna definicija v popolnosti ustreza določbam Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete s sklepom generalne skupščine OZN 9. decembra 1948. Velja poudariti, da je Holodomor ukrajinskega naroda doslej priznalo za genocid 16 držav z ratifikacijo ustreznih dokumentov na ravni svojih parlamentov, 9 držav je te aktivnosti izvedlo na ravni regij, medtem ko je 8 držav sprejelo resolucije o spominu na žrtve Holodomora. 

 

Januarja 2006 je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) obsodila namerno povzročeno v letih 1932 in 1933 lakoto - Holodomor - v Ukrajini kot zločin komunističnega režima, nato pa 28. aprila 2010 PS SE sprejela Resolucijo 1723 (2010) o spominu na žrtve Velike Lakote (Holodomor) v Sovjetski zvezi. V Resoluciji je navedeno, da so v Ukrajini, ki je najbolj nastradala, kmetje doživeli še posebej Veliko Lakoto, na milijone kmetov je umrlo zaradi lakote, ki je bila posledica prisilne "kolektivizacije" in izrecne prepovedi zapuščanja zajetih od lakote področij, ter prav tako zaradi prisilnega odvzema vsakega zrna žita, vsakršne hrane in živil. 

 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je odločno obsodila kruto politiko stalinskega režima in jo označila za zločin proti človečnosti, ki je terjal smrt milijonov nedolžnih ljudi. Evropski parlament je 23. oktobra 2008 sprejel resolucijo, s katero je namerno povzročeno v Ukrajini lakoto - Holodomor priznal za zločin zoper človečnost.

 

Vsi sprejeti dokumenti so dokaz enotnosti svetovne skupnosti v njenih prizadevanjih za ugotavljanje pravičnosti in z namenom, da se v prihodnje prepreči nastanek podobnih umetno organiziranih katastrof. 

 

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

 

Nujno potrebno je slediti primeru informacijske prosvetne dejavnosti tistih ljudi, ki so o Holodomoru razkrili resnico, saj danes svetovna družba ne sme le od daleč spremljati te tragedije mednarodnih razsežnosti, temveč se je dolžna ustrezno odzvati in se spomniti tistih ljudi, ki so s svojimi življenji plačali ceno za svojo pravico do svobodnega obstoja naroda in za boj zoper komunistični režim.

 

Ukrajina se iskreno nadeja mednarodne podpore za priznanje Holodomora kot genocida, storjenega nad ukrajinskim narodom, ker se Ukrajinci, tako kot v 30. letih 20. stoletja, danes tudi v 21. stoletju borijo za svojo pravico za neodvisni in dostojni obstoj sebe kot naroda. Prepričan sem, da je nepriznanje Holodomora prav tako nemoralno kot zanikanje Holokavsta. Naš skupen spomin na zločine v preteklosti pomeni jamstvo, da se takšna grozodejstva nikoli več ne ponovijo v prihodnosti!

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,342
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,935
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,995
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,149
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 999
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444