Razkrivamo

Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja

Zaradi zloglasnih glasbenih kvot, ki jih je uvedel Cerarjev Zakon o medijih, se v radijskih programih namesto 42 % predvaja samo še 32 % slovenske glasbe. Eni in isti avtorji se še le bolj ponavljajo, med top 10 slovenskimi pesmimi jih je namreč kar 70 % istega avtorja! Kako je to mogoče, saj so bile kvote uvedene zato, da naj pripomogle k predvajanju več domače slovenske glasbe? Zadnjo besedo bo imelo ustavno sodišče, kjer zdaj odločajo o kvotah.

17.10.2018 14:45
Piše: Tomaž Čop
Ključne besede:   glasbene kvote   zakon o medijih   Julijana Bizjak Mlakar   Dragan Matić   Francija   glasbeniki   radijske postaje

Pred uvedbo kvot so radijske postaje ponoči ustvarjale zalogo. Ker je nočna publika manj zahtevna, so radijske postaje v svoje nočne sheme uvrščale tudi tiste avtorje, ki jih sicer zaradi različnih glasbenih slogov čez dan ne predvajajo. Ker "nočna zaloga" z novim zakonom nima več učinka, so iz nočnih predvajanj izpadli manj znani in mladi avtorji ter celo legende slovenske glasbe.

Poznavalci glasbene "politike" ugotavljajo, da glasbene kvote prav v ničemer niso pomagale k večji uveljavitvi slovenske glasbe. So pa pripomogle k krepitvi glasbene elite. Bolj popularni avtorji se namreč po novem predvajajo še več, še pogosteje, medtem ko se na drugi strani manj popularni še redkeje slišijo. Kvote so torej v Sloveniji enako kot v Franciji dosegle ravno nasprotni učinek - 23 % manj slovenske glasbe. Kako je to mogoče?

 

Odgovor najdemo v osnovah glasbene matematike. In teh osnov avtorja zakona, ki je uvedel glasbene kvote (tj. zakon o medijih) Julijana Bizjak Mlakar iz stranke DeSUS in Dragan Matić iz SMC verjetno še danes ne razumeta. Nikoli ne bom pozabil, kako mi je poslanec Matić na parlamentarnem odboru za kulturo že po dveh stavkih vzel besedo in mi dal vedeti, da ga mnenje glasbenih urednikov sploh ne zanima.

 

Toliko uvodoma, sedaj pa k posledicam slabega zakona.

 

Da kvot po novem zakonu ne znajo in da jih ni mogoče izračunati, so na koncu posredno potrdili tako poslanci koalicije kot ostali, kar je portal+ razkril že pred časom (vir). V nadelavanju bom s prikazom dejstev in številk pojasnil, zakaj so kvote škodljive tako za avtorje kot za radijske postaje. S tem, da je zakon matematično nemogoče izvajati, se tokrat ne bom ukvarjal. Bralce vnaprej opozarjam, da gre za precej analitičen pristop, ki pa je žal nujen, če želimo razumeti, zakaj so kvote dosegle nasproten učinek. Če bi se "glasbene matematike" zavedala nekdanja kulturna ministrica Julijana in poslanec Matić, zaradi kvot pač danes ne bi imeli manj slovenske glasbe, kot se je na koncu zgodilo.

 

 

Manj slovenske glasbe, ker ni "nočne zaloge"

 

Po podatkih zavoda IPF, ki združuje glasbene izvajalce in založbe, je celoten delež slovenske glasbe v radijskih programih za leto 2017 znašal 32,6 %. To je kar precej manj kot 42,78 %, kot je zanašal leta 2015, torej pred uvedbo kvot. Povsem upravičeno je torej vprašanje, zakaj sta Julijana Bizjak Mlakar in Dragan Matić spreminjala zakon, če pa je bil delež slovenske glasbe že pred spremembo zelo visok, prek 42 %.  



Zaradi glasbenih kvot je po letu 2016 skupaj 23 % manj slovenske glasbe.

 

 

Če povzamem besede bivše ministrice iz stranke upokojencev, je bil namen zakona, "da je glasba enakomerno razporejena po dnevi in ponoči". Novela zakona ima zato po novem tri časovne pasove: od 6h do 18h, od 18h do 24h ter od 24h do 6h zjutraj. V želji po tem, da se zmanjša nočno predvajanje in poveča dnevno predvajanje, sta preslišala enega ključnih argumentov: t.i. nočna zaloga!

 

Večina radijskih postaj je pred uvedbo novih kvot v nočnem času "pretiravala" s predvajanjem slovenske glasbe. Razlog je bil preprost: ustvariti čim večjo "nočno zalogo". Ker so se nočna predvajanja štela tudi v dnevno kvoto, je večina radijskih postaj, ki predvaja moderno elektronsko komercialno glasbo (EDM), poskušala ponoči doseči in preseči celotno kvoto. Slovenske elektronske glasbe je namreč premalo za izpolnitev dnevne kvote. Če je radijska postaja celo noč 6 ur zapored predvajala zgolj slovensko glasbo, je s tem dosegla 25 % celotne 24-urne kvote.

 

Tako glasbenim urednikom čez dan ni bilo potrebno paziti na to, ali so dosegli kvoto, ker so vedeli, da je bila ta tako ali tako že presežena z nočnim predvajanjem. Glasbeni urednik je na račun "nočne zaloge" svobodno ustvarjal dnevno programsko shemo glede na realno razpoložljivo glasbo. Te je bilo okoli v glasbenem žanru EDM čez dan okoli od 5 % do 10 % in skupaj je to naneslo 35 % slovenske glasbe. Če pa dodamo v statistiko še radijske postaje, kot so Veseljak, Radio Sraka, Ognjišče, Prvi program Radia Slovenija in številni druge, v slovensko glasbo usmerjene radije, dobimo povprečje, ki je večje od 42 %.

 

Pomemben podatek je, da je v Sloveniji kvalitetne narodnozabavne glasbe za 100 % kvote, kvalitetne EDM glasbe pa manj kot 5%!

 

 

Ko se politika igra z glasbo: za 23 % manj slovenske glasbe!

 

Po uvedbi novih kvot "nočna zaloga" ni več štela. Radijske postaje so jo nehale ustvarjati. Slovenska glasba se v nočnem terminu ni več predvajala v 100 %. Posledično se je zmanjšal skupni delež slovenske glasbe v 24 urah. Skupni delež predvajanje slovenske glasbe v 24 urah je torej prva žrtev zakona, ki ga je pisala politika, ki nikoli ni ustvarjala glasbe ali radijskega programa. Rezultat: 23 % manj slovenske glasbe.

 

 

Drugi učinek glasbenih kvot: eni in isti avtorji se še bolj ponavljajo

 

Kljub opozorilom, da se bo v Sloveniji zgodilo točno to, kar se je v Franciji, ministrica Julijana Bizjak Mlakar in poslanec Dragan Matić nista želela poslušati strokovne javnosti in sta vztrajala na svojem.

 

In kaj se je zgodilo v Franciji? Zaradi uvedbe kvot je prišlo do sindroma povečanega ponavljanja enih in istih francoskih pesmi. Avtor, ki se je pred kvotami predvajal enkrat dnevno, se je po uvedbi kvot v Franciji predvajal tudi po štirikrat dnevno.

 

Ugotovitve združenja SNEP iz leta 2015 (SNEP je kratica za Francosko združenje izdajateljev fonogramovSyndicat National de l'édition Phonographique):

 

  • francoska glasbena produkcija se duši v koncentraciji radijskega predvajanja skladb, saj je bilo po podatkih za leto 2014 od 16.000 skladb, posnetih v francoskem jeziku, le 1000 skladb predvajanih na radijskih postajah. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je od teh 1000 skladb zgolj 50 skladb predstavljalo kar 50 % vseh zakonsko predpisanih predvajanj nove francoske glasbe.

  • Najbolj predvajane francoske pesmi imajo vse več predvajanj, kar v praksi pomeni, da je za doseganje obveznih deležev glasbe v francoskem jeziku potrebnih vse manj pesmi.

  • Od leta 2007 do 2013 se je po podatkih SNEP zmanjšalo število francoskih glasbenikov, uvrščenih med 100 najbolj predvajanih izvajalcev v francoskih radijskih programih kar za 25 %.

  • Delež novih skladb v francoščini je v radijskih programih zmanjšal iz 21 na 17 %

  • Delež najbolj predvajanih 10 novih skladb v celotnem deležu francoskih skladb (kvote) se je povečal iz 16 % na 21 % kar kaže na vse večjo koncentracijo eni in istih skladb. To pomeni, da je samo 10 skladb predstavljalo kar 21% od vseh predvajanih francoskih skladb.

 

 

Pomenljiva francoska statistika, ki se zdaj odraža tudi v slovenskem primeru. (vir: SNEP)

 

 

Zgornja leva tabela prikazuje delež francoskih pesmi v radijskih programih. Tabela na desni pa prikazuje, kolikšen delež kvote je zapolnilo 10 najbolj predvajanih pesmi. Torej se 10 prvih francoskih pesmi z leti vedno bolj ponavlja. Tudi v Franciji so kvote dosegle ravno nasprotni učinek.

 

 

Slovenija: Kvote zmanjšale število avtorjev med TOP 100 za polovico

 

Iz spodnjega grafa pa je razvidno, da je od uvedbe kvot število različnih slovenskih avtorjev, ki so se uvrstili med 100 najbolj predvajanih skladb, upadlo iz 15 na 7. Število avtorjev se je torej zmanjšalo za več kot 50 %. Število različnih izvajalcev se je iz 20 zmanjšalo na 15 (25 % manj). Za skoraj 30 % pa se je zmanjšalo tudi število različnih skladb, ki so se uvrstile med prvih 100 najbolj predvajanih, in sicer iz 27 na 20.

 

Peščica avtorjev torej pobere vedno večji delež predvajanj.

 

Iz vseh podatkov je razvidno, da se je z uvedbo kvot tudi v Sloveniji zgolj povečalo predavanje eni in istih pesmi na škodo raznovrstnosti.




Število različnih slovenskih skladb, avtorjev in izvajalcev med 100 najbolj predvajanimi  skladbami v letih 2015-2017. (vir: IPF)

 

 

Tretji učinek glasbenih kvot: izbris malih in starejših avtorjev

 

In kje so kvote prizadele manjše in starejše avtorje? Pred uvedbo kvot so radijske postaje ponoči ustvarjale zalogo. Ker je nočna publika manj zahtevna, so radijske postaje v svoje nočne sheme uvrščale tudi tiste avtorje, ki jih sicer zaradi različnih glasbenih slogov čez dan ne predvajajo. Ker "nočna zaloga" z novim zakonom nima več učinka, so iz nočnih predvajanj izpadli manj znani in mladi avtorji ter celo legende slovenske glasbe.

 

Številne pesmi znanih slovenskih avtorjev, kot je Pero Lovšin,  z moderno dnevno shemo, ki zajema moderno elektronsko glasbo, niso kompatibilne. V nočnem programu pa teh zadržkov ni, ampak ker se "nočna zaloga" po novem ne šteje več v dnevno kvoto, se tudi ponoči ne predvajajo. Končni rezultat je, da se določeni avtorji sedaj ne predvajajo več niti podnevi niti ponoči.

 

 

Žganci, žlikrofi in ... kvote

 

Za zaključek bom poskušal skozi domačo slovensko hrano uprizoriti, kaj so v resnici naredile kvote. Naš Janez je zelo rad jedel italijansko hrano, od slovenskih jedi pa je imel najraje žgance. Žgance je jedel enkrat tedensko. In potem je slovenska vlada uzakonila predpis, da mora Janez jesti slovensko hrano vsak dan. To je vlada uzakonila v upanju, da bo Janez začel jesti tudi žlikrofe. Na koncu se je končalo tako, da Janez žgance namesto enkrat tedensko zdaj prežvekuje kar vsak dan, se pravi sedemkrat tedensko. Ker jih ima zdaj na meniju vsak dan, je Janez izgubil veselje do nekoč najljubših žgancev, medtem ko žlikrofov sploh ni začel jesti, ker jih tako ali tako že prej ni maral.

 

Enako smo dosegli s kvotami: isti izvajalci se samo še več ponavljajo (in smo jih še bolj naveličani), skupno pa je manj slovenske glasbe…

 

 

 

No.

No./100

Izvajalec

naslov

avtor

1

2

BQL

HEART OF GOLD

RAAY

2

7

KLARA JAZBEC

MILIJON IN ENA

RAAY

3

8

ALYA

HALO

RAAY

4

18

ALYA

SRCE ZA SRCE

RAAY

5

20

MANCA ŠPIK & ISAAC PALMA

OBA (OFFICIAL RADIO)

RAAY

6

31

NIKA ZORJAN

FSE

RAAY

7

32

NINA PUŠLAR

TO MI JE VŠEČ

Anže Kazafura

8

44

NINA PUŠLAR

ZA VEDNO

Anže Kazafura

9

45

BQL

MUZA

RAAY

10

48

NEJC LOMBARDO

ZAVRTELA SVA SVET

Franci Zabukovec

Med desetimi najbolj predvajanih slovenskimi pesmimi v letu 2017 je 70 % pesmi istega avtorja!

 

 

 

Če država res želi povečati količino slovenske glasbe, potem naj financira domačo produkcijo, da bo z več sredstvi lahko ustvarila več kvalitetne komercialne glasbe. Finančna sredstva na slovenskem glasbenem trgu so omejena. Z eno žlico kakava pač ni mogoče narediti 500 litrov čokoladnega napitka. Če bomo ob istih sredstvih povečali količino produkcije, bo padla kvaliteta.

 

Na koncu se moramo vprašati, ali je slovenske glasbe res premalo? Nikoli je ne bo dovolj, kot ni nikoli dovolj dobrih filmov in ni nikoli dovolj denarja za plače, saj je v človeški naravi, da hočemo vedno več … in kvote pomenijo smo več ponavljanja enih in istih pesmi.



Tomaž Čop je podpredsednik sindikata glasbenih urednikov, glasbeni urednik na več radijskih programih. Je soavtor pesmi Here for You slovenskega dua Maraaya, ki je zmagal na EMI in je bil najbolj predvajana slovenska pesem na domačih radijskih postajah v letu 2015. Čop je tudi soavtor pesmi Spet Tinkare Kovač, ki je bila zmagovalka Eme in najbolj predvajana slovenska pesem leta 2014.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.114
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.303
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.474
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.336
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.262
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 939
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.026
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777