Razkrivamo

Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja

Zaradi zloglasnih glasbenih kvot, ki jih je uvedel Cerarjev Zakon o medijih, se v radijskih programih namesto 42 % predvaja samo še 32 % slovenske glasbe. Eni in isti avtorji se še le bolj ponavljajo, med top 10 slovenskimi pesmimi jih je namreč kar 70 % istega avtorja! Kako je to mogoče, saj so bile kvote uvedene zato, da naj pripomogle k predvajanju več domače slovenske glasbe? Zadnjo besedo bo imelo ustavno sodišče, kjer zdaj odločajo o kvotah.

17.10.2018 14:45
Piše: Tomaž Čop
Ključne besede:   glasbene kvote   zakon o medijih   Julijana Bizjak Mlakar   Dragan Matić   Francija   glasbeniki   radijske postaje

Pred uvedbo kvot so radijske postaje ponoči ustvarjale zalogo. Ker je nočna publika manj zahtevna, so radijske postaje v svoje nočne sheme uvrščale tudi tiste avtorje, ki jih sicer zaradi različnih glasbenih slogov čez dan ne predvajajo. Ker "nočna zaloga" z novim zakonom nima več učinka, so iz nočnih predvajanj izpadli manj znani in mladi avtorji ter celo legende slovenske glasbe.

Poznavalci glasbene "politike" ugotavljajo, da glasbene kvote prav v ničemer niso pomagale k večji uveljavitvi slovenske glasbe. So pa pripomogle k krepitvi glasbene elite. Bolj popularni avtorji se namreč po novem predvajajo še več, še pogosteje, medtem ko se na drugi strani manj popularni še redkeje slišijo. Kvote so torej v Sloveniji enako kot v Franciji dosegle ravno nasprotni učinek - 23 % manj slovenske glasbe. Kako je to mogoče?

 

Odgovor najdemo v osnovah glasbene matematike. In teh osnov avtorja zakona, ki je uvedel glasbene kvote (tj. zakon o medijih) Julijana Bizjak Mlakar iz stranke DeSUS in Dragan Matić iz SMC verjetno še danes ne razumeta. Nikoli ne bom pozabil, kako mi je poslanec Matić na parlamentarnem odboru za kulturo že po dveh stavkih vzel besedo in mi dal vedeti, da ga mnenje glasbenih urednikov sploh ne zanima.

 

Toliko uvodoma, sedaj pa k posledicam slabega zakona.

 

Da kvot po novem zakonu ne znajo in da jih ni mogoče izračunati, so na koncu posredno potrdili tako poslanci koalicije kot ostali, kar je portal+ razkril že pred časom (vir). V nadelavanju bom s prikazom dejstev in številk pojasnil, zakaj so kvote škodljive tako za avtorje kot za radijske postaje. S tem, da je zakon matematično nemogoče izvajati, se tokrat ne bom ukvarjal. Bralce vnaprej opozarjam, da gre za precej analitičen pristop, ki pa je žal nujen, če želimo razumeti, zakaj so kvote dosegle nasproten učinek. Če bi se "glasbene matematike" zavedala nekdanja kulturna ministrica Julijana in poslanec Matić, zaradi kvot pač danes ne bi imeli manj slovenske glasbe, kot se je na koncu zgodilo.

 

 

Manj slovenske glasbe, ker ni "nočne zaloge"

 

Po podatkih zavoda IPF, ki združuje glasbene izvajalce in založbe, je celoten delež slovenske glasbe v radijskih programih za leto 2017 znašal 32,6 %. To je kar precej manj kot 42,78 %, kot je zanašal leta 2015, torej pred uvedbo kvot. Povsem upravičeno je torej vprašanje, zakaj sta Julijana Bizjak Mlakar in Dragan Matić spreminjala zakon, če pa je bil delež slovenske glasbe že pred spremembo zelo visok, prek 42 %.  



Zaradi glasbenih kvot je po letu 2016 skupaj 23 % manj slovenske glasbe.

 

 

Če povzamem besede bivše ministrice iz stranke upokojencev, je bil namen zakona, "da je glasba enakomerno razporejena po dnevi in ponoči". Novela zakona ima zato po novem tri časovne pasove: od 6h do 18h, od 18h do 24h ter od 24h do 6h zjutraj. V želji po tem, da se zmanjša nočno predvajanje in poveča dnevno predvajanje, sta preslišala enega ključnih argumentov: t.i. nočna zaloga!

 

Večina radijskih postaj je pred uvedbo novih kvot v nočnem času "pretiravala" s predvajanjem slovenske glasbe. Razlog je bil preprost: ustvariti čim večjo "nočno zalogo". Ker so se nočna predvajanja štela tudi v dnevno kvoto, je večina radijskih postaj, ki predvaja moderno elektronsko komercialno glasbo (EDM), poskušala ponoči doseči in preseči celotno kvoto. Slovenske elektronske glasbe je namreč premalo za izpolnitev dnevne kvote. Če je radijska postaja celo noč 6 ur zapored predvajala zgolj slovensko glasbo, je s tem dosegla 25 % celotne 24-urne kvote.

 

Tako glasbenim urednikom čez dan ni bilo potrebno paziti na to, ali so dosegli kvoto, ker so vedeli, da je bila ta tako ali tako že presežena z nočnim predvajanjem. Glasbeni urednik je na račun "nočne zaloge" svobodno ustvarjal dnevno programsko shemo glede na realno razpoložljivo glasbo. Te je bilo okoli v glasbenem žanru EDM čez dan okoli od 5 % do 10 % in skupaj je to naneslo 35 % slovenske glasbe. Če pa dodamo v statistiko še radijske postaje, kot so Veseljak, Radio Sraka, Ognjišče, Prvi program Radia Slovenija in številni druge, v slovensko glasbo usmerjene radije, dobimo povprečje, ki je večje od 42 %.

 

Pomemben podatek je, da je v Sloveniji kvalitetne narodnozabavne glasbe za 100 % kvote, kvalitetne EDM glasbe pa manj kot 5%!

 

 

Ko se politika igra z glasbo: za 23 % manj slovenske glasbe!

 

Po uvedbi novih kvot "nočna zaloga" ni več štela. Radijske postaje so jo nehale ustvarjati. Slovenska glasba se v nočnem terminu ni več predvajala v 100 %. Posledično se je zmanjšal skupni delež slovenske glasbe v 24 urah. Skupni delež predvajanje slovenske glasbe v 24 urah je torej prva žrtev zakona, ki ga je pisala politika, ki nikoli ni ustvarjala glasbe ali radijskega programa. Rezultat: 23 % manj slovenske glasbe.

 

 

Drugi učinek glasbenih kvot: eni in isti avtorji se še bolj ponavljajo

 

Kljub opozorilom, da se bo v Sloveniji zgodilo točno to, kar se je v Franciji, ministrica Julijana Bizjak Mlakar in poslanec Dragan Matić nista želela poslušati strokovne javnosti in sta vztrajala na svojem.

 

In kaj se je zgodilo v Franciji? Zaradi uvedbe kvot je prišlo do sindroma povečanega ponavljanja enih in istih francoskih pesmi. Avtor, ki se je pred kvotami predvajal enkrat dnevno, se je po uvedbi kvot v Franciji predvajal tudi po štirikrat dnevno.

 

Ugotovitve združenja SNEP iz leta 2015 (SNEP je kratica za Francosko združenje izdajateljev fonogramovSyndicat National de l'édition Phonographique):

 

  • francoska glasbena produkcija se duši v koncentraciji radijskega predvajanja skladb, saj je bilo po podatkih za leto 2014 od 16.000 skladb, posnetih v francoskem jeziku, le 1000 skladb predvajanih na radijskih postajah. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je od teh 1000 skladb zgolj 50 skladb predstavljalo kar 50 % vseh zakonsko predpisanih predvajanj nove francoske glasbe.

  • Najbolj predvajane francoske pesmi imajo vse več predvajanj, kar v praksi pomeni, da je za doseganje obveznih deležev glasbe v francoskem jeziku potrebnih vse manj pesmi.

  • Od leta 2007 do 2013 se je po podatkih SNEP zmanjšalo število francoskih glasbenikov, uvrščenih med 100 najbolj predvajanih izvajalcev v francoskih radijskih programih kar za 25 %.

  • Delež novih skladb v francoščini je v radijskih programih zmanjšal iz 21 na 17 %

  • Delež najbolj predvajanih 10 novih skladb v celotnem deležu francoskih skladb (kvote) se je povečal iz 16 % na 21 % kar kaže na vse večjo koncentracijo eni in istih skladb. To pomeni, da je samo 10 skladb predstavljalo kar 21% od vseh predvajanih francoskih skladb.

 

 

Pomenljiva francoska statistika, ki se zdaj odraža tudi v slovenskem primeru. (vir: SNEP)

 

 

Zgornja leva tabela prikazuje delež francoskih pesmi v radijskih programih. Tabela na desni pa prikazuje, kolikšen delež kvote je zapolnilo 10 najbolj predvajanih pesmi. Torej se 10 prvih francoskih pesmi z leti vedno bolj ponavlja. Tudi v Franciji so kvote dosegle ravno nasprotni učinek.

 

 

Slovenija: Kvote zmanjšale število avtorjev med TOP 100 za polovico

 

Iz spodnjega grafa pa je razvidno, da je od uvedbe kvot število različnih slovenskih avtorjev, ki so se uvrstili med 100 najbolj predvajanih skladb, upadlo iz 15 na 7. Število avtorjev se je torej zmanjšalo za več kot 50 %. Število različnih izvajalcev se je iz 20 zmanjšalo na 15 (25 % manj). Za skoraj 30 % pa se je zmanjšalo tudi število različnih skladb, ki so se uvrstile med prvih 100 najbolj predvajanih, in sicer iz 27 na 20.

 

Peščica avtorjev torej pobere vedno večji delež predvajanj.

 

Iz vseh podatkov je razvidno, da se je z uvedbo kvot tudi v Sloveniji zgolj povečalo predavanje eni in istih pesmi na škodo raznovrstnosti.




Število različnih slovenskih skladb, avtorjev in izvajalcev med 100 najbolj predvajanimi  skladbami v letih 2015-2017. (vir: IPF)

 

 

Tretji učinek glasbenih kvot: izbris malih in starejših avtorjev

 

In kje so kvote prizadele manjše in starejše avtorje? Pred uvedbo kvot so radijske postaje ponoči ustvarjale zalogo. Ker je nočna publika manj zahtevna, so radijske postaje v svoje nočne sheme uvrščale tudi tiste avtorje, ki jih sicer zaradi različnih glasbenih slogov čez dan ne predvajajo. Ker "nočna zaloga" z novim zakonom nima več učinka, so iz nočnih predvajanj izpadli manj znani in mladi avtorji ter celo legende slovenske glasbe.

 

Številne pesmi znanih slovenskih avtorjev, kot je Pero Lovšin,  z moderno dnevno shemo, ki zajema moderno elektronsko glasbo, niso kompatibilne. V nočnem programu pa teh zadržkov ni, ampak ker se "nočna zaloga" po novem ne šteje več v dnevno kvoto, se tudi ponoči ne predvajajo. Končni rezultat je, da se določeni avtorji sedaj ne predvajajo več niti podnevi niti ponoči.

 

 

Žganci, žlikrofi in ... kvote

 

Za zaključek bom poskušal skozi domačo slovensko hrano uprizoriti, kaj so v resnici naredile kvote. Naš Janez je zelo rad jedel italijansko hrano, od slovenskih jedi pa je imel najraje žgance. Žgance je jedel enkrat tedensko. In potem je slovenska vlada uzakonila predpis, da mora Janez jesti slovensko hrano vsak dan. To je vlada uzakonila v upanju, da bo Janez začel jesti tudi žlikrofe. Na koncu se je končalo tako, da Janez žgance namesto enkrat tedensko zdaj prežvekuje kar vsak dan, se pravi sedemkrat tedensko. Ker jih ima zdaj na meniju vsak dan, je Janez izgubil veselje do nekoč najljubših žgancev, medtem ko žlikrofov sploh ni začel jesti, ker jih tako ali tako že prej ni maral.

 

Enako smo dosegli s kvotami: isti izvajalci se samo še več ponavljajo (in smo jih še bolj naveličani), skupno pa je manj slovenske glasbe…

 

 

 

No.

No./100

Izvajalec

naslov

avtor

1

2

BQL

HEART OF GOLD

RAAY

2

7

KLARA JAZBEC

MILIJON IN ENA

RAAY

3

8

ALYA

HALO

RAAY

4

18

ALYA

SRCE ZA SRCE

RAAY

5

20

MANCA ŠPIK & ISAAC PALMA

OBA (OFFICIAL RADIO)

RAAY

6

31

NIKA ZORJAN

FSE

RAAY

7

32

NINA PUŠLAR

TO MI JE VŠEČ

Anže Kazafura

8

44

NINA PUŠLAR

ZA VEDNO

Anže Kazafura

9

45

BQL

MUZA

RAAY

10

48

NEJC LOMBARDO

ZAVRTELA SVA SVET

Franci Zabukovec

Med desetimi najbolj predvajanih slovenskimi pesmimi v letu 2017 je 70 % pesmi istega avtorja!

 

 

 

Če država res želi povečati količino slovenske glasbe, potem naj financira domačo produkcijo, da bo z več sredstvi lahko ustvarila več kvalitetne komercialne glasbe. Finančna sredstva na slovenskem glasbenem trgu so omejena. Z eno žlico kakava pač ni mogoče narediti 500 litrov čokoladnega napitka. Če bomo ob istih sredstvih povečali količino produkcije, bo padla kvaliteta.

 

Na koncu se moramo vprašati, ali je slovenske glasbe res premalo? Nikoli je ne bo dovolj, kot ni nikoli dovolj dobrih filmov in ni nikoli dovolj denarja za plače, saj je v človeški naravi, da hočemo vedno več … in kvote pomenijo smo več ponavljanja enih in istih pesmi.



Tomaž Čop je podpredsednik sindikata glasbenih urednikov, glasbeni urednik na več radijskih programih. Je soavtor pesmi Here for You slovenskega dua Maraaya, ki je zmagal na EMI in je bil najbolj predvajana slovenska pesem na domačih radijskih postajah v letu 2015. Čop je tudi soavtor pesmi Spet Tinkare Kovač, ki je bila zmagovalka Eme in najbolj predvajana slovenska pesem leta 2014.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili?
2
13.04.2020 23:00
V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.975
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.969
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.217
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.837
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.944
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.867
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.424
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.177
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.044
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.216