Razkrivamo

Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja

Zaradi zloglasnih glasbenih kvot, ki jih je uvedel Cerarjev Zakon o medijih, se v radijskih programih namesto 42 % predvaja samo še 32 % slovenske glasbe. Eni in isti avtorji se še le bolj ponavljajo, med top 10 slovenskimi pesmimi jih je namreč kar 70 % istega avtorja! Kako je to mogoče, saj so bile kvote uvedene zato, da naj pripomogle k predvajanju več domače slovenske glasbe? Zadnjo besedo bo imelo ustavno sodišče, kjer zdaj odločajo o kvotah.

17.10.2018 14:45
Piše: Tomaž Čop
Ključne besede:   glasbene kvote   zakon o medijih   Julijana Bizjak Mlakar   Dragan Matić   Francija   glasbeniki   radijske postaje

Pred uvedbo kvot so radijske postaje ponoči ustvarjale zalogo. Ker je nočna publika manj zahtevna, so radijske postaje v svoje nočne sheme uvrščale tudi tiste avtorje, ki jih sicer zaradi različnih glasbenih slogov čez dan ne predvajajo. Ker "nočna zaloga" z novim zakonom nima več učinka, so iz nočnih predvajanj izpadli manj znani in mladi avtorji ter celo legende slovenske glasbe.

Poznavalci glasbene "politike" ugotavljajo, da glasbene kvote prav v ničemer niso pomagale k večji uveljavitvi slovenske glasbe. So pa pripomogle k krepitvi glasbene elite. Bolj popularni avtorji se namreč po novem predvajajo še več, še pogosteje, medtem ko se na drugi strani manj popularni še redkeje slišijo. Kvote so torej v Sloveniji enako kot v Franciji dosegle ravno nasprotni učinek - 23 % manj slovenske glasbe. Kako je to mogoče?

 

Odgovor najdemo v osnovah glasbene matematike. In teh osnov avtorja zakona, ki je uvedel glasbene kvote (tj. zakon o medijih) Julijana Bizjak Mlakar iz stranke DeSUS in Dragan Matić iz SMC verjetno še danes ne razumeta. Nikoli ne bom pozabil, kako mi je poslanec Matić na parlamentarnem odboru za kulturo že po dveh stavkih vzel besedo in mi dal vedeti, da ga mnenje glasbenih urednikov sploh ne zanima.

 

Toliko uvodoma, sedaj pa k posledicam slabega zakona.

 

Da kvot po novem zakonu ne znajo in da jih ni mogoče izračunati, so na koncu posredno potrdili tako poslanci koalicije kot ostali, kar je portal+ razkril že pred časom (vir). V nadelavanju bom s prikazom dejstev in številk pojasnil, zakaj so kvote škodljive tako za avtorje kot za radijske postaje. S tem, da je zakon matematično nemogoče izvajati, se tokrat ne bom ukvarjal. Bralce vnaprej opozarjam, da gre za precej analitičen pristop, ki pa je žal nujen, če želimo razumeti, zakaj so kvote dosegle nasproten učinek. Če bi se "glasbene matematike" zavedala nekdanja kulturna ministrica Julijana in poslanec Matić, zaradi kvot pač danes ne bi imeli manj slovenske glasbe, kot se je na koncu zgodilo.

 

 

Manj slovenske glasbe, ker ni "nočne zaloge"

 

Po podatkih zavoda IPF, ki združuje glasbene izvajalce in založbe, je celoten delež slovenske glasbe v radijskih programih za leto 2017 znašal 32,6 %. To je kar precej manj kot 42,78 %, kot je zanašal leta 2015, torej pred uvedbo kvot. Povsem upravičeno je torej vprašanje, zakaj sta Julijana Bizjak Mlakar in Dragan Matić spreminjala zakon, če pa je bil delež slovenske glasbe že pred spremembo zelo visok, prek 42 %.  



Zaradi glasbenih kvot je po letu 2016 skupaj 23 % manj slovenske glasbe.

 

 

Če povzamem besede bivše ministrice iz stranke upokojencev, je bil namen zakona, "da je glasba enakomerno razporejena po dnevi in ponoči". Novela zakona ima zato po novem tri časovne pasove: od 6h do 18h, od 18h do 24h ter od 24h do 6h zjutraj. V želji po tem, da se zmanjša nočno predvajanje in poveča dnevno predvajanje, sta preslišala enega ključnih argumentov: t.i. nočna zaloga!

 

Večina radijskih postaj je pred uvedbo novih kvot v nočnem času "pretiravala" s predvajanjem slovenske glasbe. Razlog je bil preprost: ustvariti čim večjo "nočno zalogo". Ker so se nočna predvajanja štela tudi v dnevno kvoto, je večina radijskih postaj, ki predvaja moderno elektronsko komercialno glasbo (EDM), poskušala ponoči doseči in preseči celotno kvoto. Slovenske elektronske glasbe je namreč premalo za izpolnitev dnevne kvote. Če je radijska postaja celo noč 6 ur zapored predvajala zgolj slovensko glasbo, je s tem dosegla 25 % celotne 24-urne kvote.

 

Tako glasbenim urednikom čez dan ni bilo potrebno paziti na to, ali so dosegli kvoto, ker so vedeli, da je bila ta tako ali tako že presežena z nočnim predvajanjem. Glasbeni urednik je na račun "nočne zaloge" svobodno ustvarjal dnevno programsko shemo glede na realno razpoložljivo glasbo. Te je bilo okoli v glasbenem žanru EDM čez dan okoli od 5 % do 10 % in skupaj je to naneslo 35 % slovenske glasbe. Če pa dodamo v statistiko še radijske postaje, kot so Veseljak, Radio Sraka, Ognjišče, Prvi program Radia Slovenija in številni druge, v slovensko glasbo usmerjene radije, dobimo povprečje, ki je večje od 42 %.

 

Pomemben podatek je, da je v Sloveniji kvalitetne narodnozabavne glasbe za 100 % kvote, kvalitetne EDM glasbe pa manj kot 5%!

 

 

Ko se politika igra z glasbo: za 23 % manj slovenske glasbe!

 

Po uvedbi novih kvot "nočna zaloga" ni več štela. Radijske postaje so jo nehale ustvarjati. Slovenska glasba se v nočnem terminu ni več predvajala v 100 %. Posledično se je zmanjšal skupni delež slovenske glasbe v 24 urah. Skupni delež predvajanje slovenske glasbe v 24 urah je torej prva žrtev zakona, ki ga je pisala politika, ki nikoli ni ustvarjala glasbe ali radijskega programa. Rezultat: 23 % manj slovenske glasbe.

 

 

Drugi učinek glasbenih kvot: eni in isti avtorji se še bolj ponavljajo

 

Kljub opozorilom, da se bo v Sloveniji zgodilo točno to, kar se je v Franciji, ministrica Julijana Bizjak Mlakar in poslanec Dragan Matić nista želela poslušati strokovne javnosti in sta vztrajala na svojem.

 

In kaj se je zgodilo v Franciji? Zaradi uvedbe kvot je prišlo do sindroma povečanega ponavljanja enih in istih francoskih pesmi. Avtor, ki se je pred kvotami predvajal enkrat dnevno, se je po uvedbi kvot v Franciji predvajal tudi po štirikrat dnevno.

 

Ugotovitve združenja SNEP iz leta 2015 (SNEP je kratica za Francosko združenje izdajateljev fonogramovSyndicat National de l'édition Phonographique):

 

  • francoska glasbena produkcija se duši v koncentraciji radijskega predvajanja skladb, saj je bilo po podatkih za leto 2014 od 16.000 skladb, posnetih v francoskem jeziku, le 1000 skladb predvajanih na radijskih postajah. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je od teh 1000 skladb zgolj 50 skladb predstavljalo kar 50 % vseh zakonsko predpisanih predvajanj nove francoske glasbe.

  • Najbolj predvajane francoske pesmi imajo vse več predvajanj, kar v praksi pomeni, da je za doseganje obveznih deležev glasbe v francoskem jeziku potrebnih vse manj pesmi.

  • Od leta 2007 do 2013 se je po podatkih SNEP zmanjšalo število francoskih glasbenikov, uvrščenih med 100 najbolj predvajanih izvajalcev v francoskih radijskih programih kar za 25 %.

  • Delež novih skladb v francoščini je v radijskih programih zmanjšal iz 21 na 17 %

  • Delež najbolj predvajanih 10 novih skladb v celotnem deležu francoskih skladb (kvote) se je povečal iz 16 % na 21 % kar kaže na vse večjo koncentracijo eni in istih skladb. To pomeni, da je samo 10 skladb predstavljalo kar 21% od vseh predvajanih francoskih skladb.

 

 

Pomenljiva francoska statistika, ki se zdaj odraža tudi v slovenskem primeru. (vir: SNEP)

 

 

Zgornja leva tabela prikazuje delež francoskih pesmi v radijskih programih. Tabela na desni pa prikazuje, kolikšen delež kvote je zapolnilo 10 najbolj predvajanih pesmi. Torej se 10 prvih francoskih pesmi z leti vedno bolj ponavlja. Tudi v Franciji so kvote dosegle ravno nasprotni učinek.

 

 

Slovenija: Kvote zmanjšale število avtorjev med TOP 100 za polovico

 

Iz spodnjega grafa pa je razvidno, da je od uvedbe kvot število različnih slovenskih avtorjev, ki so se uvrstili med 100 najbolj predvajanih skladb, upadlo iz 15 na 7. Število avtorjev se je torej zmanjšalo za več kot 50 %. Število različnih izvajalcev se je iz 20 zmanjšalo na 15 (25 % manj). Za skoraj 30 % pa se je zmanjšalo tudi število različnih skladb, ki so se uvrstile med prvih 100 najbolj predvajanih, in sicer iz 27 na 20.

 

Peščica avtorjev torej pobere vedno večji delež predvajanj.

 

Iz vseh podatkov je razvidno, da se je z uvedbo kvot tudi v Sloveniji zgolj povečalo predavanje eni in istih pesmi na škodo raznovrstnosti.




Število različnih slovenskih skladb, avtorjev in izvajalcev med 100 najbolj predvajanimi  skladbami v letih 2015-2017. (vir: IPF)

 

 

Tretji učinek glasbenih kvot: izbris malih in starejših avtorjev

 

In kje so kvote prizadele manjše in starejše avtorje? Pred uvedbo kvot so radijske postaje ponoči ustvarjale zalogo. Ker je nočna publika manj zahtevna, so radijske postaje v svoje nočne sheme uvrščale tudi tiste avtorje, ki jih sicer zaradi različnih glasbenih slogov čez dan ne predvajajo. Ker "nočna zaloga" z novim zakonom nima več učinka, so iz nočnih predvajanj izpadli manj znani in mladi avtorji ter celo legende slovenske glasbe.

 

Številne pesmi znanih slovenskih avtorjev, kot je Pero Lovšin,  z moderno dnevno shemo, ki zajema moderno elektronsko glasbo, niso kompatibilne. V nočnem programu pa teh zadržkov ni, ampak ker se "nočna zaloga" po novem ne šteje več v dnevno kvoto, se tudi ponoči ne predvajajo. Končni rezultat je, da se določeni avtorji sedaj ne predvajajo več niti podnevi niti ponoči.

 

 

Žganci, žlikrofi in ... kvote

 

Za zaključek bom poskušal skozi domačo slovensko hrano uprizoriti, kaj so v resnici naredile kvote. Naš Janez je zelo rad jedel italijansko hrano, od slovenskih jedi pa je imel najraje žgance. Žgance je jedel enkrat tedensko. In potem je slovenska vlada uzakonila predpis, da mora Janez jesti slovensko hrano vsak dan. To je vlada uzakonila v upanju, da bo Janez začel jesti tudi žlikrofe. Na koncu se je končalo tako, da Janez žgance namesto enkrat tedensko zdaj prežvekuje kar vsak dan, se pravi sedemkrat tedensko. Ker jih ima zdaj na meniju vsak dan, je Janez izgubil veselje do nekoč najljubših žgancev, medtem ko žlikrofov sploh ni začel jesti, ker jih tako ali tako že prej ni maral.

 

Enako smo dosegli s kvotami: isti izvajalci se samo še več ponavljajo (in smo jih še bolj naveličani), skupno pa je manj slovenske glasbe…

 

 

 

No.

No./100

Izvajalec

naslov

avtor

1

2

BQL

HEART OF GOLD

RAAY

2

7

KLARA JAZBEC

MILIJON IN ENA

RAAY

3

8

ALYA

HALO

RAAY

4

18

ALYA

SRCE ZA SRCE

RAAY

5

20

MANCA ŠPIK & ISAAC PALMA

OBA (OFFICIAL RADIO)

RAAY

6

31

NIKA ZORJAN

FSE

RAAY

7

32

NINA PUŠLAR

TO MI JE VŠEČ

Anže Kazafura

8

44

NINA PUŠLAR

ZA VEDNO

Anže Kazafura

9

45

BQL

MUZA

RAAY

10

48

NEJC LOMBARDO

ZAVRTELA SVA SVET

Franci Zabukovec

Med desetimi najbolj predvajanih slovenskimi pesmimi v letu 2017 je 70 % pesmi istega avtorja!

 

 

 

Če država res želi povečati količino slovenske glasbe, potem naj financira domačo produkcijo, da bo z več sredstvi lahko ustvarila več kvalitetne komercialne glasbe. Finančna sredstva na slovenskem glasbenem trgu so omejena. Z eno žlico kakava pač ni mogoče narediti 500 litrov čokoladnega napitka. Če bomo ob istih sredstvih povečali količino produkcije, bo padla kvaliteta.

 

Na koncu se moramo vprašati, ali je slovenske glasbe res premalo? Nikoli je ne bo dovolj, kot ni nikoli dovolj dobrih filmov in ni nikoli dovolj denarja za plače, saj je v človeški naravi, da hočemo vedno več … in kvote pomenijo smo več ponavljanja enih in istih pesmi.



Tomaž Čop je podpredsednik sindikata glasbenih urednikov, glasbeni urednik na več radijskih programih. Je soavtor pesmi Here for You slovenskega dua Maraaya, ki je zmagal na EMI in je bil najbolj predvajana slovenska pesem na domačih radijskih postajah v letu 2015. Čop je tudi soavtor pesmi Spet Tinkare Kovač, ki je bila zmagovalka Eme in najbolj predvajana slovenska pesem leta 2014.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
11
15.11.2018 23:59
Danes se bo v ljubljanskem Grand Hotelu Union začelo letošnje evropsko zasedanje Trilateralne komisije, na katerem bodo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
10
14.11.2018 00:40
Poldrugi mesec po mesarski likvidacijiJamala Khashoggija na savdskem konzulatu v Istanbuluje že skoraj gotovo, da je njegovo ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
13
12.11.2018 12:38
Predsednik republike Borut Pahor je danes uradno predlagal kandidatko za ustavno sodnico, in sicer Katjo Šugman Stubbs. Predlog ... Več.
Piše: Uredništvo
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
7
08.11.2018 21:53
Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki je bila zadnjega pol leta pod silovitim pritiskom lobistov, ameriške gospodarske ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?
43
06.11.2018 23:59
Prodajamo prvo sistemsko banko v državi, ki je za tretjino profitabilnejša od primerljivih evropskih bank, ki ima očiščeno in ... Več.
Piše: Marko Golob
Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije
5
04.11.2018 23:59
Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela ... Več.
Piše: Uredništvo
Koprivnikarju spodletelo, Šarčevo vlado zadnji trenutek srečala pamet: Slovenija podprla Veliko Britanijo, ne Burkine Faso
7
01.11.2018 23:04
Redko se zgodi, da mediji preprečimo kakšno neumnost vlade, a v primeru glasovanja na Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU) ... Več.
Piše: Uredništvo
"Afriški mešetar" Boris Koprivnikar: Slovenija bi podprla Burkino Faso namesto Velike Britanije v zameno za novo službo bivšega ministra v Švici?!
11
28.10.2018 23:40
Bivši minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred odhodom z ministrstva pripravil dokumente, ki kažejo, da bo Slovenija v ... Več.
Piše: Uredništvo
Andrej Šiško izza rešetk o svojem "medijskem bataljonu", bolj znanim pod imenom Štajerska varda
8
27.10.2018 07:00
Spletni portal Insajder.com je včeraj ekskluzivno objavil pismo, ki ga je napisal Andrej Šiško, kontroverzni štajerski politik, ... Več.
Piše: Uredništvo
Hit išče šefa: Od izbire nove uprave Hita je odvisna prihodnost igralniške panoge v Sloveniji
3
24.10.2018 22:42
Poročali smo že o nenavadnem razpisu za novega predsednika uprave novogoriške igralniške družbe Hit, kjer je ena izmed referenc ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor Džamala Hašodžija: Zarota savdskega kronskega princa Salmana, vredna desetine milijard dolarjev
10
20.10.2018 23:45
Počasi prihajajo na dan podrobnosti barbarskega umora Džamala Hašodžija, vendar vam mediji o njem ne bodo povedali vsega. Ne o ... Več.
Piše: Svetlana Vasović
Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno
19
18.10.2018 19:09
Prihodnji četrtek bo minilo natanko pol leta od sprejetja dokumenta Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Nov politični hit na novogoriškem Hitu: Bodočega predsednika uprave iščejo s "prirejenim" razpisom
2
16.10.2018 22:45
V petek je potekel razpis za novega predsednika uprave igralniške družbe Hit, jutri pa bo nadzorni svet odločal o bodočem šefu ... Več.
Piše: Uredništvo
Dan D na Balkanu: Se bo danes rodila Republika Severna Makedonija?
6
15.10.2018 06:00
Danes bodo v makedonskem parlamentu začeli razpravo začetku ustavnih sprememb v skladu z dogovorom iz Prespe. Če bo premierju ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Neverjetno! Direktorica AKOS Tanja Muha ne zna niti pravilno povedati celega naziva agencije, ki jo vodi!
8
11.10.2018 23:30
Tanja Muha je direktorica AKOS. To je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Toda gospa Miha je v državnem zboru ... Več.
Piše: Uredništvo
KPK preganja "lobista" Jambreka in Rupla, prijavila ju je kar bivša ministrica Maja Makovec Brenčič
9
07.10.2018 19:04
Profesorja Peter Jambrek in Dimitrij Rupel sta 4. junija 2016 obiskala ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!
23
05.10.2018 00:20
Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Predsednik Pahor v Ameriki od Poncija do Pilata: Nihče ga ne sprejme, nihče ga ne povoha
17
26.09.2018 23:59
Letošnje jesensko zasedanje OZN je Borut Pahor izkoristil za nekoliko podaljšan obisk Združenih držav, kjer se bo jutri želel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Javni razpisi v državnem zdravstvu nam letno požrejo okoli 250 milijonov davkoplačevalskih evrov!
8
26.09.2018 00:00
Zdravniški skupnosti Medikont je uspelo povezati proizvajalca in dobavitelja. V slabo delujočem slovenskem državnem zdravstvuje ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Odisejada 2060: Kako so nemško-francoski bankirji "reševali" Grčijo in se smejali zraven
6
25.09.2018 00:00
Nedavno smo prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,008
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,140
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,966
04/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,724
05/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,640
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,249
07/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 996
08/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,315
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 739
10/
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
Dragan Živadinov
Ogledov: 572