Komentar

Hommage Mileni Dravić (1940-2018)

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti.

20.10.2018 09:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milena Dravić   Ljubiša Samardžić   Jutro   Ljuba Tadić   Mladomir Puriša Đorđević

"Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice."

Pred vami je anarhistična filmska pripoved iz leta 1967. Naslov filma je Jutro: Ubij izdajalca, daj sol! Nimam soli. Sin je povedal, da jo imaš, kje je sol? Mija Aleksić je kapetan, Ljuba Tadić je general. O tem, ali je vojna ali ni, navkljub vsemu odločajo generali. Obtožena je bila, da je bila v ljubezenskem razmerju z Nemcem. V naši domovini bomo obračunali z nacisti! Spremenili bomo dušo našega ljudstva - na lepše. Vojna se bo kljub vsemu podaljšala do jutri zjutraj. Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnerić: V meni živi čista radost samo zato, ker sem ostal živ. Nos, ušesa; čisto vsi smo veseli, da smo živi. Na noben način ne morem biti potrt zato, ker so ti ubili tvojega ljubljenega Nemca.

 

Smo v drugi tretjini filma Jutro. Dogaja se v javni hiši Evropa. Ljubiša Samardžić reče "bordel-frau": Ko sem bil najstnik, sem gledal vaša prelestna dekleta, kako ste jih vozili k zdravniku na pregled. "Bordel-frau" mu je odgovorila: Pol jih pobegnilo z Nemci, polovica pa z vašimi. Kaj je narobe z nami, saj smo tudi me delavski razred. Ali mogoče nismo? Mnogi so šli skozi našo hišo, tudi vaš poveljnik.

 

Preskok. Italjano, daj la cigarete! Mi komunisti smo za svobodno ljubezen. Jaz pa za svobodno izbiro. Se pravi za gospo Kolontajn? Da, za gospo Kolontajn. Kak tebje zavjut? Rusija - tako me imenuj! V resnici mi je ime: Glejme! Rosa si za svoboden izbiro? Ne razbirem ja sm Blgarka. Kako ti je ime ? Etore Pinjanteli. Kakšno ime je to? Multi simpatico! Smešno ime. Bi šel v Rim? Bi. Prav pojdi, a se takoj vrni nazaj. Cela Rusija mu je v očeh, tako lep je ta Rus. Pa mu ja ne boš dala, čeprav te žalostno gleda. Lep je kot Stalin, a nima brkov. Hej Rus, a si kdaj videl Stalina? Sem. Kakšen pa je bil? Tak bolj majhen. Res jih ne bi bilo treba pobiti. Veš kaj, tudi tega tvojega Rusa bom ubil. Kdo to strelja v daljavi? Moja puška strelja v daljavi. Zakaj streljate s topovi? Kdo je dal ukaz? Otroci so me prosili. Otroci, koliko ste mu plačali, da lahko streljate? Liter slivovke za en strel s topom, dva deci za strel z brzostrelko.

 

Poetika revolucionarne nemoči: Oblak nad nami nima nobene zveze z nožem v mojem hrbtu. A si zadnje čase kaj, saj veš kaj? Štiri leta nisem. Jutri bo nastopil mir. Obešeni. Ubiti. Mrtvi. Me prepoznate? Kdo to strelja. To je predstva s petjem in streljanjem. To je misija dobre volje in zelo redko likvidacije. Moral sem te priti pogledat. Še veliko sovražnikov nam je ostalo, ki jih moramo pobiti.

 

Ponovimo stotič: Anarhisti v času miru proizvajamo nered, v obdobju nereda pa red! Svet je en strog red!   

 

V zadnji tretjini filma postane nosilka filmskega gibala Milena Dravić v vlogi Aleksandre. Pogovor med njima poteka v zaporu, v noči pred njeno eksekucijo, ker je bila prisiljena v nemškem zaporu izdati svoje partijske tovariše.

 

Preskok.

 

Milena Dravić: Le kaj bo z našimi tovariši, jih bo vojna dokončno obnorela?

Ljubiša Samardžić: Zakaj te bodo ustrelili?

Milena Dravić: Saj vidiš, da sem pripravljena umreti.

Ljubiša Samardžić: Pravijo, da si imela ljubezensko razmerje z nekim tovarišem v Beogradu.

Res je!

V istem času, ko sva bila midva zaljubljena?

Da, v istem času!

Toda, jaz sem te imel rad.

Tudi jaz sem te imela zelo rada. Vidiš, kako lepo se pogovarjava? V tistem času sem te zelo ljubil. No, jaz te ne ljubim več. Joj, vse te strašne človeške strasti, zakaj si njega tako močno ljubila, mene pa ne. Zato, ker si me ti preveč ljubil, tako sem te z lahkoto zamenjala z njim. Ta isti, ki si ga takrat ljubila, danes zahteva tvojo smrt. Jutri bo razglašen dan svobode.

 

In spet: Moja smrt ne more izbrisati moje izdaje. Saj hočem umreti.

In potem Ljubiša Samardžić: Res je, ubili te bodo.

Milena Dravić: Potem pa hitro po duhovnika.

Ljubiša Samardžič: Težka bo. Vse duhovnike smo pobili. Samo Nemci bi te lahko rešili v protiofenzivi, toda jutri bo konec vojne tako, da jih zagotovo ne bo.

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam, kjer so tudi Nemci pobijali. Prav sram me je, da me bodo ubili naši. Vsi tovariši, ki sem ji izdala, so bili že mrtvi, ko sem jih izdala. Zato sem jih sploh imenovala, ker so bili že mrtvi. Doda: Vem, vem, imeli so starše in družine. Verjemi mi, da bi ti povedal čisto vse, če bi te tako mučili kot so mene.  Se pravi pri reki streljajo? Filma pa nisi nikoli preveč maral. Joj, kako odličen je bil Clark Gable. To pa ni res, rad imam film. Prosim te, pomagaj mi, da izvedejo eksekucijo Nemci in ne naši.

 

Ljubiša Samarđić ji reče: Jaz sem samo poročnik.

Ona njemu: Kako to, da si napredoval samo do poročnika. Vsi najini prijatelji so postali vsaj kapetani, če ne polkovniki. Če ne bi bila v zaporu, bi bila midva sijajen par. Ne, na nobenega moškega nisem mislila, predvsem nisem mislila nate. Vedno si bil tak bedak, zato si tudi ostal samo poročnik. Prosim te še enkrat daj, da me Nemci ubijejo!  

 

Jutro naslednjega dne. Ljubiša Samardžić ji bo ustregel, takoj zatem bo ubil nacista, ko oba obležita, Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnelić: Pojdi in pričaj. Ona pa njemu: Ne grem, ker boš mogoče ubil še mene. Ljubiša Samardžić: Mogoče pa mi bodo te smrti pomagale, da postanem major.

 

Pesem: Vojna je podaljšana do jutri. Konec filma.

 

 

***

 

Današnji tekst je posvečen predvsem neverjetni Mileni Dravić, ki nas je zapustila, in Mladomirju Puriši Đorđeviću, režiserju filma Jutro. Pred dvema tednoma sva skupaj sedela dolgo v noč. Preskok. Mi anarhisti obožujemo helenistično mitologijo, eden od naših najljubših mitov je mit o Aktaionu. Akt. Saj še pomnite tisto čudežno misel: Poglej me dobro in pojdi med ljudi ter povej, kaj si videl, če zmoreš! Preskok. Puriša ima štiriindevedeset let.  

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam so tudi Nemci ubijali. Besede, zaradi katerih so hoteli Purišo v boljševiškem časopisu Borba razčetveriti. Navkljub vsemu se je zgodil redek, a prekrasen čudež, v javnosti so se oglasili njegovi filmski tovariši, bojevniki za lepoto sveta. Med njimi Dušan Makavejev, Želimir Žilnik in Saša Petrović ter se postavili v bran umetnini Jutro in umetnosti. 

 

Polarizirana recepcija filma. Purišina filmska ritmizacija je zgrajena na podoben način kot glasbeni filmi, muzikali. Smo v popolnoma drugem Purišinem filmu: Nacist in kvizling gledata proti gozdovom, ko iznenada zaslišimo v zraku partizansko pesem. Subjektivni kader snema gozd. Nacist vpraša kvizlinga: Kdo to poje? Kvizling mu odgovori: Partizanski gozdovi!

 

Purišo so boljševiki obtoževali, da proizvaja revolucionaren kič, v resnici pa je proizvajal anarhistične ideološke fanatazme, ljubezenske obsedenosti in spolne montaže revolucionarnih strasti. Ne dolgo po premieri filma Poldne je nek drug ženski lik v nekem popolnoma drugem filmu nekega drugega avtorja izjavil: Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice. Mir je začel kositi strasti. Poezija je hvala bogu nastopila proti ideologiji! Strast je dobila poetsko, revolucionarno dimenzijo najvišje stopnje. V filmu Jutro smo spremljali hipnotični spomin na revolucijo in to dan kasneje po propadu revolucije. Danes Purišo obsojajo nacionalisti. 

 

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, triptih: Sen (1966), Jutro (1967) in Poldne (1968). Pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti. Milena Dravić je bila takrat, ko je posnela film Jutro, že vsa presvetljena od herojskih filmov, zato je, ko je gledala roko Ljubiše, lahko z lahkoto in brez zadržkov izgovorila stavek: Na pomlad mi posadi takšno roko, da bom imela lepo senco nad grobom svojim.

 

Želim si slišati Mileno Dravić kako v neobstoječem filmu izgovori verz: Ne odpiraj mojih oči. Naj bom pokrita s tvojimi vekami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
0
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
6
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,008
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,141
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,966
04/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,724
05/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,641
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,250
07/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 996
08/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,315
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 739
10/
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
Dragan Živadinov
Ogledov: 572