Komentar

Hommage Mileni Dravić (1940-2018)

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti.

20.10.2018 09:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milena Dravić   Ljubiša Samardžić   Jutro   Ljuba Tadić   Mladomir Puriša Đorđević

"Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice."

Pred vami je anarhistična filmska pripoved iz leta 1967. Naslov filma je Jutro: Ubij izdajalca, daj sol! Nimam soli. Sin je povedal, da jo imaš, kje je sol? Mija Aleksić je kapetan, Ljuba Tadić je general. O tem, ali je vojna ali ni, navkljub vsemu odločajo generali. Obtožena je bila, da je bila v ljubezenskem razmerju z Nemcem. V naši domovini bomo obračunali z nacisti! Spremenili bomo dušo našega ljudstva - na lepše. Vojna se bo kljub vsemu podaljšala do jutri zjutraj. Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnerić: V meni živi čista radost samo zato, ker sem ostal živ. Nos, ušesa; čisto vsi smo veseli, da smo živi. Na noben način ne morem biti potrt zato, ker so ti ubili tvojega ljubljenega Nemca.

 

Smo v drugi tretjini filma Jutro. Dogaja se v javni hiši Evropa. Ljubiša Samardžić reče "bordel-frau": Ko sem bil najstnik, sem gledal vaša prelestna dekleta, kako ste jih vozili k zdravniku na pregled. "Bordel-frau" mu je odgovorila: Pol jih pobegnilo z Nemci, polovica pa z vašimi. Kaj je narobe z nami, saj smo tudi me delavski razred. Ali mogoče nismo? Mnogi so šli skozi našo hišo, tudi vaš poveljnik.

 

Preskok. Italjano, daj la cigarete! Mi komunisti smo za svobodno ljubezen. Jaz pa za svobodno izbiro. Se pravi za gospo Kolontajn? Da, za gospo Kolontajn. Kak tebje zavjut? Rusija - tako me imenuj! V resnici mi je ime: Glejme! Rosa si za svoboden izbiro? Ne razbirem ja sm Blgarka. Kako ti je ime ? Etore Pinjanteli. Kakšno ime je to? Multi simpatico! Smešno ime. Bi šel v Rim? Bi. Prav pojdi, a se takoj vrni nazaj. Cela Rusija mu je v očeh, tako lep je ta Rus. Pa mu ja ne boš dala, čeprav te žalostno gleda. Lep je kot Stalin, a nima brkov. Hej Rus, a si kdaj videl Stalina? Sem. Kakšen pa je bil? Tak bolj majhen. Res jih ne bi bilo treba pobiti. Veš kaj, tudi tega tvojega Rusa bom ubil. Kdo to strelja v daljavi? Moja puška strelja v daljavi. Zakaj streljate s topovi? Kdo je dal ukaz? Otroci so me prosili. Otroci, koliko ste mu plačali, da lahko streljate? Liter slivovke za en strel s topom, dva deci za strel z brzostrelko.

 

Poetika revolucionarne nemoči: Oblak nad nami nima nobene zveze z nožem v mojem hrbtu. A si zadnje čase kaj, saj veš kaj? Štiri leta nisem. Jutri bo nastopil mir. Obešeni. Ubiti. Mrtvi. Me prepoznate? Kdo to strelja. To je predstva s petjem in streljanjem. To je misija dobre volje in zelo redko likvidacije. Moral sem te priti pogledat. Še veliko sovražnikov nam je ostalo, ki jih moramo pobiti.

 

Ponovimo stotič: Anarhisti v času miru proizvajamo nered, v obdobju nereda pa red! Svet je en strog red!   

 

V zadnji tretjini filma postane nosilka filmskega gibala Milena Dravić v vlogi Aleksandre. Pogovor med njima poteka v zaporu, v noči pred njeno eksekucijo, ker je bila prisiljena v nemškem zaporu izdati svoje partijske tovariše.

 

Preskok.

 

Milena Dravić: Le kaj bo z našimi tovariši, jih bo vojna dokončno obnorela?

Ljubiša Samardžić: Zakaj te bodo ustrelili?

Milena Dravić: Saj vidiš, da sem pripravljena umreti.

Ljubiša Samardžić: Pravijo, da si imela ljubezensko razmerje z nekim tovarišem v Beogradu.

Res je!

V istem času, ko sva bila midva zaljubljena?

Da, v istem času!

Toda, jaz sem te imel rad.

Tudi jaz sem te imela zelo rada. Vidiš, kako lepo se pogovarjava? V tistem času sem te zelo ljubil. No, jaz te ne ljubim več. Joj, vse te strašne človeške strasti, zakaj si njega tako močno ljubila, mene pa ne. Zato, ker si me ti preveč ljubil, tako sem te z lahkoto zamenjala z njim. Ta isti, ki si ga takrat ljubila, danes zahteva tvojo smrt. Jutri bo razglašen dan svobode.

 

In spet: Moja smrt ne more izbrisati moje izdaje. Saj hočem umreti.

In potem Ljubiša Samardžić: Res je, ubili te bodo.

Milena Dravić: Potem pa hitro po duhovnika.

Ljubiša Samardžič: Težka bo. Vse duhovnike smo pobili. Samo Nemci bi te lahko rešili v protiofenzivi, toda jutri bo konec vojne tako, da jih zagotovo ne bo.

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam, kjer so tudi Nemci pobijali. Prav sram me je, da me bodo ubili naši. Vsi tovariši, ki sem ji izdala, so bili že mrtvi, ko sem jih izdala. Zato sem jih sploh imenovala, ker so bili že mrtvi. Doda: Vem, vem, imeli so starše in družine. Verjemi mi, da bi ti povedal čisto vse, če bi te tako mučili kot so mene.  Se pravi pri reki streljajo? Filma pa nisi nikoli preveč maral. Joj, kako odličen je bil Clark Gable. To pa ni res, rad imam film. Prosim te, pomagaj mi, da izvedejo eksekucijo Nemci in ne naši.

 

Ljubiša Samarđić ji reče: Jaz sem samo poročnik.

Ona njemu: Kako to, da si napredoval samo do poročnika. Vsi najini prijatelji so postali vsaj kapetani, če ne polkovniki. Če ne bi bila v zaporu, bi bila midva sijajen par. Ne, na nobenega moškega nisem mislila, predvsem nisem mislila nate. Vedno si bil tak bedak, zato si tudi ostal samo poročnik. Prosim te še enkrat daj, da me Nemci ubijejo!  

 

Jutro naslednjega dne. Ljubiša Samardžić ji bo ustregel, takoj zatem bo ubil nacista, ko oba obležita, Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnelić: Pojdi in pričaj. Ona pa njemu: Ne grem, ker boš mogoče ubil še mene. Ljubiša Samardžić: Mogoče pa mi bodo te smrti pomagale, da postanem major.

 

Pesem: Vojna je podaljšana do jutri. Konec filma.

 

 

***

 

Današnji tekst je posvečen predvsem neverjetni Mileni Dravić, ki nas je zapustila, in Mladomirju Puriši Đorđeviću, režiserju filma Jutro. Pred dvema tednoma sva skupaj sedela dolgo v noč. Preskok. Mi anarhisti obožujemo helenistično mitologijo, eden od naših najljubših mitov je mit o Aktaionu. Akt. Saj še pomnite tisto čudežno misel: Poglej me dobro in pojdi med ljudi ter povej, kaj si videl, če zmoreš! Preskok. Puriša ima štiriindevedeset let.  

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam so tudi Nemci ubijali. Besede, zaradi katerih so hoteli Purišo v boljševiškem časopisu Borba razčetveriti. Navkljub vsemu se je zgodil redek, a prekrasen čudež, v javnosti so se oglasili njegovi filmski tovariši, bojevniki za lepoto sveta. Med njimi Dušan Makavejev, Želimir Žilnik in Saša Petrović ter se postavili v bran umetnini Jutro in umetnosti. 

 

Polarizirana recepcija filma. Purišina filmska ritmizacija je zgrajena na podoben način kot glasbeni filmi, muzikali. Smo v popolnoma drugem Purišinem filmu: Nacist in kvizling gledata proti gozdovom, ko iznenada zaslišimo v zraku partizansko pesem. Subjektivni kader snema gozd. Nacist vpraša kvizlinga: Kdo to poje? Kvizling mu odgovori: Partizanski gozdovi!

 

Purišo so boljševiki obtoževali, da proizvaja revolucionaren kič, v resnici pa je proizvajal anarhistične ideološke fanatazme, ljubezenske obsedenosti in spolne montaže revolucionarnih strasti. Ne dolgo po premieri filma Poldne je nek drug ženski lik v nekem popolnoma drugem filmu nekega drugega avtorja izjavil: Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice. Mir je začel kositi strasti. Poezija je hvala bogu nastopila proti ideologiji! Strast je dobila poetsko, revolucionarno dimenzijo najvišje stopnje. V filmu Jutro smo spremljali hipnotični spomin na revolucijo in to dan kasneje po propadu revolucije. Danes Purišo obsojajo nacionalisti. 

 

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, triptih: Sen (1966), Jutro (1967) in Poldne (1968). Pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti. Milena Dravić je bila takrat, ko je posnela film Jutro, že vsa presvetljena od herojskih filmov, zato je, ko je gledala roko Ljubiše, lahko z lahkoto in brez zadržkov izgovorila stavek: Na pomlad mi posadi takšno roko, da bom imela lepo senco nad grobom svojim.

 

Želim si slišati Mileno Dravić kako v neobstoječem filmu izgovori verz: Ne odpiraj mojih oči. Naj bom pokrita s tvojimi vekami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,345
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,936
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,996
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,194
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,150
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,028
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444