Komentar

Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki so impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo. 

11.11.2018 23:25
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Home Depot   ZDA   trgovina   Slovenija   Merkur   Bauhaus  

Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev - enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijard evrov ali 105 milijard dolarjev. Podatki o višine prihodkov slovenskih podjetij so za pretekla leta preračunani po enotnem, trenutnem razmerju dolar evro, kar je bolj ustrezno za prikaz gibanj.

 

Zanimiva je predvsem primerjava gibanj v času krize, ki kaže da so ameriški potrošniki "napovedali" prihod krize že nekoliko prej. Prihodki so dosegli svoj vrh že leta 2006, nato pa se je prodaja tehničnega blaga pričela umirjati (podatki v teh letih sicer niso čisto primerljivi, ker so v družbi Home Depot ravno takrat prodali svojo veleprodajno dejavnost). Za razliko od teh gibanj, je bila rast prodaje vseh podjetij v Sloveniji v tem času celo najvišja in vrhunec smo dosegli leta 2008. V obeh primerih je sledil precejšen padec z nastopom krize, le da so se v Ameriki z njo spopadli precej boljše in hitro nadaljevali rast. V Sloveniji pa smo z neustreznim razreševanjem kriznih razmer doživeli še en zastoj v letih 2012 in 2013, zaradi česar je bila skupna rast nižja in Američani so nas v rasti "dohiteli" (seveda so nominalno precej spredaj).

 

Enako gibanje kažejo tudi podatki o višini BDP obeh držav, kjer smo prav tako imeli hitrejšo rast v času pred krizo, a smo jo zapravili v obdobju reševanja krize. Seveda pa imajo podatki o BDP države nekaj manjša nihanja, kot to velja za prihodke vseh podjetij ali omenjenega ameriškega podjetja. Prodaja tehničnega blaga je še bolj volatilna - precej večja potrošnja v času konjunkture, a tudi večji padec v času krize.

 

 

 

 

Podjetje torej prodaja podoben prodajni program kot ga srečujemo v Merkurju, čeprav pa v trgovinah, ki so po konceptu bolj podobne prodajnim trgovinam Bauhausa, torej skladiščni, paletni prodaji. Trenutno imajo tako preko 2000 trgovin, večino v ZDA, prisotni pa so še v Kanadi in Mehiki. Pred leti so se poskusili tudi v Evropi in na Kitajskem, a ti vstopi niso bili uspešni in so od njih odstopili.

 

Zanimiva je tudi primerjava zaposlenih. Slovensko gospodarstvo jih le lani zaposlovalo 480 tisoč, v letnih poročilih družbe Home Depot pa zasledimo podatke, da imajo 413 tisoč sodelavcev. A v ZDA je politika zaposlovanja posebno v trgovini precej drugačna. V družbi imajo redno zaposlenih le 28 tisoč ljudi (na plači - "salaried"), vsi ostali, "sodelavci" kot jih imenujejo, pa so zaposleni delno ali po urah. Kakšna bi bila primerljiva številka polno zaposlenih, ni navedeno, v letnih poročilih ne zasledimo niti podatka, koliko predstavljajo vsi stroški zaposlenih. Če bi poskušali to izračunati glede na celotne stroške, običajno strukturo stroškov ter višine plač v ZDA, ocenjujem, da ima družba trenutno največ 180 tisoč polno zaposlenih. Po teh izračunih je število zaposlenih na kvadratni meter trgovin podobno, kot ga srečujemo tudi pri nas. To je seveda logično, saj gre za podoben način prodaje, le da oni ustvarijo večjo prodajo na zaposlenega ali na kvadratni meter prodajne površine.

 

Podjetje Home Depot torej realizira tolikšno prodajo kot vsa slovenska podjetja skupaj, a je seveda večja tudi njihova država. Če bi velikost podjetja preračunali na nivo Slovenije (delež glede na BDP), je njihova prodaja pravzaprav primerljiva denimo s prodajo Merkurja, našega največjega trgovca s tehničnim blagom in 220 milijoni evrov letne prodaje. Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

 

V spodnji tabeli je primerjava nekaterih ključnih podatkov o poslovanju družbe Home Depot z celotnim slovenskih gospodarstvom, za primerjavo pa je dodana še družba Bauhaus Slovenija, ki je najbolj primerljiva z ameriškim podjetjem, le da je tisočkrat manjša (seveda samo slovenski del, sicer ima celotni Bauhaus preko 5 milijard evrov prodaje).

 

 

 

 

Primerjava strukture s Slovenijo sicer nima posebne izrazne vrednosti, vseeno pa so nekatere številke zanimive. Za isti obseg prodaje trgovska družba kot je Home Depot potrebuje seveda precej manj zaposlenih, le da so plače v ZDA precej višje. Ustvarja pa tudi bistveno višji dobiček, pri čemer so za Slovenijo v tabeli navedeni podatki samo za družbe z dobičkom (brez upoštevanja 964 milijone evrov izgube). Največja razlika pa se kaže pri davku na dobiček. Družba Home Depot je tako kot večina ameriških družb do lanskega leta plačevala davek od dobička po približno 37 % efektivni davčni stopnji in v ameriški proračun prispevala sredstva v višini skoraj polovice naših celotnih proračunskih prihodkov (4,5 milijarde evrov). V Sloveniji je bila povprečna efektivna davčna stopnja gospodarskih družb lani 12,6 % oz. 11,1 % predlani, pred zvišanjem splošne davčne stopnje, vseh 70 tisoč podjetij pa je plačalo 660 milijonov davka na dobiček.

 

Ameriška obdavčitev dobičkov je bila torej pomembno višja, kot to velja za našo in tudi evropske razmere. Zaradi tega tudi veliko podjetij išče razne obvode preko davčnih oaz, a zanimivo, da tudi Apple kljub prenosom dobičkov npr. na Irsko, v celotni družbi še vedno plača preko 20 % davka. Dodati pa je potrebno, da so v Ameriki z letošnjim letom obdavčitev dobička znižali in Home Depot za letošnje leto uporablja okoli 24-odstotno stopnjo. Letos bodo tako plačali kar 1,5 milijarde evrov manj davka, kot so ga prejšnja leta - a še vedno po skoraj dvakrat višji stopnji kot v povprečju slovenska podjetja. Vsekakor zanimive primerjave z razmerami v Sloveniji, a to je že druga zgodba.

 

Poglejmo pa še tretjo značilnost te velike družbe. Svoje poslovanje sicer še naprej širijo, a investicije ne presegajo višino obračunane amortizacije, tako da jim kljub visokim davkom ostaja veliko presežnega denarja. Zato za dividende namenjajo skoraj polovico dobička, dodatno pa redno kupujejo tudi lastne delnice. S tem ustvarjajo dodatno povpraševanje za svoje delnice in tudi na ta način dvigajo njihovo ceno. Odločili so se za naše razmere neobičajno politiko in sicer, da se za nakup lastnih delnic celo zadolžujejo ter z odkupom delnic zmanjšujejo lastni kapital. Zaradi tega ga imajo v knjigah samo še 1,5 milijarde ob kar 27 milijardah dolarjev posojil. Preprost pogled na bilanco bi pokazal na močno zadolženo in kapitalsko neustrezno družbo.

 

Seveda pa so dejansko razmere glede zadolžitve bistveno drugačne. Le-ta se danes presoja z dinamičnega vidika, torej glede na denarni tok, ki ga ustvarja družba. S tega vidika je zadolženosti nizka, saj bi družba lahko iz prostega denarnega toka že v letu in pol poplačala vsa posojila (tako ali tako pa imajo pretežno dolgoročne vire). Na drugi strani pa je tržna (borzna) vrednost družbe skoraj 200 milijard dolarjev. Tolikšen je torej realni kapital, kar zopet pomeni, da je dolg relativno zelo nizek. V družbi se namreč zavedajo, da je financiranje s posojili precej cenejše kot s kapitalom. In ker imajo skrb tudi za položaj delničarjev, so se raje delno zadolžili in odkupili svoje delnice, kot da bi bili čisto brez dolga. To ima seveda dodatni pozitivni učinek na ceno delnice, ki je ob ugodnem poslovanju od krize narasla kar za šestkrat. Vsekakor tudi zanimiva primerjava s Slovenijo, a komentar bi zopet presegal namen teksta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,818
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,132
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,703
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,067
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,548
06/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 1,029
07/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 997
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 683
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,038
10/
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
Miha Burger
Ogledov: 895