Komentar

Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki so impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo. 

11.11.2018 23:25
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Home Depot   ZDA   trgovina   Slovenija   Merkur   Bauhaus  

Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev - enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijard evrov ali 105 milijard dolarjev. Podatki o višine prihodkov slovenskih podjetij so za pretekla leta preračunani po enotnem, trenutnem razmerju dolar evro, kar je bolj ustrezno za prikaz gibanj.

 

Zanimiva je predvsem primerjava gibanj v času krize, ki kaže da so ameriški potrošniki "napovedali" prihod krize že nekoliko prej. Prihodki so dosegli svoj vrh že leta 2006, nato pa se je prodaja tehničnega blaga pričela umirjati (podatki v teh letih sicer niso čisto primerljivi, ker so v družbi Home Depot ravno takrat prodali svojo veleprodajno dejavnost). Za razliko od teh gibanj, je bila rast prodaje vseh podjetij v Sloveniji v tem času celo najvišja in vrhunec smo dosegli leta 2008. V obeh primerih je sledil precejšen padec z nastopom krize, le da so se v Ameriki z njo spopadli precej boljše in hitro nadaljevali rast. V Sloveniji pa smo z neustreznim razreševanjem kriznih razmer doživeli še en zastoj v letih 2012 in 2013, zaradi česar je bila skupna rast nižja in Američani so nas v rasti "dohiteli" (seveda so nominalno precej spredaj).

 

Enako gibanje kažejo tudi podatki o višini BDP obeh držav, kjer smo prav tako imeli hitrejšo rast v času pred krizo, a smo jo zapravili v obdobju reševanja krize. Seveda pa imajo podatki o BDP države nekaj manjša nihanja, kot to velja za prihodke vseh podjetij ali omenjenega ameriškega podjetja. Prodaja tehničnega blaga je še bolj volatilna - precej večja potrošnja v času konjunkture, a tudi večji padec v času krize.

 

 

 

 

Podjetje torej prodaja podoben prodajni program kot ga srečujemo v Merkurju, čeprav pa v trgovinah, ki so po konceptu bolj podobne prodajnim trgovinam Bauhausa, torej skladiščni, paletni prodaji. Trenutno imajo tako preko 2000 trgovin, večino v ZDA, prisotni pa so še v Kanadi in Mehiki. Pred leti so se poskusili tudi v Evropi in na Kitajskem, a ti vstopi niso bili uspešni in so od njih odstopili.

 

Zanimiva je tudi primerjava zaposlenih. Slovensko gospodarstvo jih le lani zaposlovalo 480 tisoč, v letnih poročilih družbe Home Depot pa zasledimo podatke, da imajo 413 tisoč sodelavcev. A v ZDA je politika zaposlovanja posebno v trgovini precej drugačna. V družbi imajo redno zaposlenih le 28 tisoč ljudi (na plači - "salaried"), vsi ostali, "sodelavci" kot jih imenujejo, pa so zaposleni delno ali po urah. Kakšna bi bila primerljiva številka polno zaposlenih, ni navedeno, v letnih poročilih ne zasledimo niti podatka, koliko predstavljajo vsi stroški zaposlenih. Če bi poskušali to izračunati glede na celotne stroške, običajno strukturo stroškov ter višine plač v ZDA, ocenjujem, da ima družba trenutno največ 180 tisoč polno zaposlenih. Po teh izračunih je število zaposlenih na kvadratni meter trgovin podobno, kot ga srečujemo tudi pri nas. To je seveda logično, saj gre za podoben način prodaje, le da oni ustvarijo večjo prodajo na zaposlenega ali na kvadratni meter prodajne površine.

 

Podjetje Home Depot torej realizira tolikšno prodajo kot vsa slovenska podjetja skupaj, a je seveda večja tudi njihova država. Če bi velikost podjetja preračunali na nivo Slovenije (delež glede na BDP), je njihova prodaja pravzaprav primerljiva denimo s prodajo Merkurja, našega največjega trgovca s tehničnim blagom in 220 milijoni evrov letne prodaje. Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

 

V spodnji tabeli je primerjava nekaterih ključnih podatkov o poslovanju družbe Home Depot z celotnim slovenskih gospodarstvom, za primerjavo pa je dodana še družba Bauhaus Slovenija, ki je najbolj primerljiva z ameriškim podjetjem, le da je tisočkrat manjša (seveda samo slovenski del, sicer ima celotni Bauhaus preko 5 milijard evrov prodaje).

 

 

 

 

Primerjava strukture s Slovenijo sicer nima posebne izrazne vrednosti, vseeno pa so nekatere številke zanimive. Za isti obseg prodaje trgovska družba kot je Home Depot potrebuje seveda precej manj zaposlenih, le da so plače v ZDA precej višje. Ustvarja pa tudi bistveno višji dobiček, pri čemer so za Slovenijo v tabeli navedeni podatki samo za družbe z dobičkom (brez upoštevanja 964 milijone evrov izgube). Največja razlika pa se kaže pri davku na dobiček. Družba Home Depot je tako kot večina ameriških družb do lanskega leta plačevala davek od dobička po približno 37 % efektivni davčni stopnji in v ameriški proračun prispevala sredstva v višini skoraj polovice naših celotnih proračunskih prihodkov (4,5 milijarde evrov). V Sloveniji je bila povprečna efektivna davčna stopnja gospodarskih družb lani 12,6 % oz. 11,1 % predlani, pred zvišanjem splošne davčne stopnje, vseh 70 tisoč podjetij pa je plačalo 660 milijonov davka na dobiček.

 

Ameriška obdavčitev dobičkov je bila torej pomembno višja, kot to velja za našo in tudi evropske razmere. Zaradi tega tudi veliko podjetij išče razne obvode preko davčnih oaz, a zanimivo, da tudi Apple kljub prenosom dobičkov npr. na Irsko, v celotni družbi še vedno plača preko 20 % davka. Dodati pa je potrebno, da so v Ameriki z letošnjim letom obdavčitev dobička znižali in Home Depot za letošnje leto uporablja okoli 24-odstotno stopnjo. Letos bodo tako plačali kar 1,5 milijarde evrov manj davka, kot so ga prejšnja leta - a še vedno po skoraj dvakrat višji stopnji kot v povprečju slovenska podjetja. Vsekakor zanimive primerjave z razmerami v Sloveniji, a to je že druga zgodba.

 

Poglejmo pa še tretjo značilnost te velike družbe. Svoje poslovanje sicer še naprej širijo, a investicije ne presegajo višino obračunane amortizacije, tako da jim kljub visokim davkom ostaja veliko presežnega denarja. Zato za dividende namenjajo skoraj polovico dobička, dodatno pa redno kupujejo tudi lastne delnice. S tem ustvarjajo dodatno povpraševanje za svoje delnice in tudi na ta način dvigajo njihovo ceno. Odločili so se za naše razmere neobičajno politiko in sicer, da se za nakup lastnih delnic celo zadolžujejo ter z odkupom delnic zmanjšujejo lastni kapital. Zaradi tega ga imajo v knjigah samo še 1,5 milijarde ob kar 27 milijardah dolarjev posojil. Preprost pogled na bilanco bi pokazal na močno zadolženo in kapitalsko neustrezno družbo.

 

Seveda pa so dejansko razmere glede zadolžitve bistveno drugačne. Le-ta se danes presoja z dinamičnega vidika, torej glede na denarni tok, ki ga ustvarja družba. S tega vidika je zadolženosti nizka, saj bi družba lahko iz prostega denarnega toka že v letu in pol poplačala vsa posojila (tako ali tako pa imajo pretežno dolgoročne vire). Na drugi strani pa je tržna (borzna) vrednost družbe skoraj 200 milijard dolarjev. Tolikšen je torej realni kapital, kar zopet pomeni, da je dolg relativno zelo nizek. V družbi se namreč zavedajo, da je financiranje s posojili precej cenejše kot s kapitalom. In ker imajo skrb tudi za položaj delničarjev, so se raje delno zadolžili in odkupili svoje delnice, kot da bi bili čisto brez dolga. To ima seveda dodatni pozitivni učinek na ceno delnice, ki je ob ugodnem poslovanju od krize narasla kar za šestkrat. Vsekakor tudi zanimiva primerjava s Slovenijo, a komentar bi zopet presegal namen teksta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
9
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.938
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.406
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.183
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.253
05/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.688
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.959
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.112
08/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.027
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.701
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.789