Komentar

Renesansa in srednji vek: Sarajevske meditacije o demokraciji in islamu

Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtev političnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv takorekoč po vsem Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki? Bošnjaki resda tradicionalno niso ortodoksni muslimani, v Sarajevu se mnogi med njimi celo zgražajo nad sonarodnjaki, ki so v zadnjih letih postali "pravoverni" muslimani, vendar je lahko vpliv arabskih, zlasti zalivskih držav, v prihodnjih letih dovolj opazen, da začne resneje spreminjati značaj bosanskega islama. Sploh če bo Bosance ponovno na cedilu pustila Evropska unija, ki bo prihodnje leto morala kaj konkretnejšega povedati tudi o svoji prihodnji širitvi - če bo do nje sploh prišlo. Slovenija bi se glede tega morala opredeliti, kajti stabilnost na Balkanu je v našem nacionalnem interesu,

21.10.2018 20:54
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   islam   Arabci   Bosna in Hercegovina   Sarajevo   Balkan   Mohamed bin Salman   demokracija   Evropa   srednji vek

Ilustracija: The Spectator

Nihče ne sili nikogar k sprejemanju zahodnih načel ali vrednost. Demokracija očitno nikoli ne bo globalno sprejeta. Vendar pa je iluzorno pričakovati, da se bo politični islam kdaj dejansko toliko moderniziral, da bi bil zmožen sprejemati argumentirano kritiko brez uporabe barbarskih srednjeveških metod.

Naključje je hotelo, da sem se v umor Džamala Hašodžija resneje poglobil med nekajdnevnim bivanjem v Sarajevu. Naključje pravim zato, ker je v tem mestu vpliv zalivskih držav, torej Arabcev, postal preveč očiten, da ga obiskovalec ne bi opazil. Celo v hotelu, kjer smo prebivali, je bila arabščina poleg bosanščine in angleščine tretji jezik, na stropu sobe je bila diskretno izrisana črna puščica, ki kaže v smeri Meke, v omari je bila skrbno zložena molilna preproga ... torej podobno kot v hotelih v Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu ali Savdski Arabiji; v slednji sem si zapomnil zlasti popolno prohibicijo, kajti v Rijadu ni bilo mogoče nikjer dobiti alkohola. V Sarajevu prohibicija sicer še ni postala absolutna, je pa že precej opazna, saj alkohola ne strežejo več povsod. 

 

Arabščina in Arabci niso le v turističnem smislu preplavili Bašćaršije, pač pa so začeli precej opazno kupovati tudi nepremičnine. V okolici Sarajeva še naprej rastejo stanovanjska naselja in vile za državljane zalivskih držav, ki jih privlačijo ugodnejše podnebje, nizke cene in občutek, da so nekje v Evropi vseeno "doma". O tem, kaj bo s seboj prineslo masovno kupovanje nepremičnin v muslimanskem delu Bosne in Hercegovine, ni politično korektno javno razpravljati. Toda že pogled na ostanke predvolilne kampanje, ki jo kažejo oglasni panoji vsepovsod, daje slutiti, da se zgodovina lahko ponovi ne le kot farsa, pač pa kot nova tragedija. Tako Srbi kot Hrvati so na nedavnih volitvah iskali motivacijo v svojem nacionalni eksistenci - sodeč po predvolilnih sloganih so Hrvati celo nekoliko izstopali -, medtem ko Bošnjaki nekako niso pretirano poudarjali ničesar, poudarek pa je bil na "skupnosti".

 

Bosna in Hercegovina je država, ki je de facto muslimanska. Demokracija v njej zaradi tega ni nič boljša ali slabša kot v drugih balkanskih deželah. Tisto, kar Bosno razlikuje od sosed, je seveda preteklost. Tista bolj oddaljena (aneksija 1878, sarajavski atentat 1914) in tista, ki jo pozornejše oko še vedno lahko opazi skoraj na vsakem koraku. Priznam, da me je presenetilo, koliko sledov vojne 1991-1996 je po skoraj četrt stoletja še vedno živih na stavbah in infrastrukturi. Zdi se, da nekaterih ostankov vojne oblasti enostavno nočejo zakriti. Verjetno imajo svoje razloge za to.

 

Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtev političnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv takorekoč po vsem Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki? Bošnjaki resda tradicionalno niso ortodoksni muslimani, v Sarajevu se mnogi med njimi celo zgražajo nad sonarodnjaki, ki so v zadnjih letih postali "pravoverni" muslimani, vendar je lahko vpliv arabskih, zlasti zalivskih držav, v prihodnjih letih dovolj opazen, da začne resneje spreminjati značaj bosanskega islama. Prav zgodba Savdske Arabije, kjer se je prestolonaslednik, domnevno reformistično usmerjeni princ Mohamed bin Salman izkazal za hladnokrvnega, sadističnega avtokrata, ki naroča barbarske likvidacije svojih kritikov, konkurentov in domnevnih političnih nasprotnikov, odpira nekaj utemeljenih dvomov glede možnosti miroljubnega sobivanja Evrope in dežel, v katerih je prevladal politični islam. Še zlasti po tragičnih posledicah t.i. arabske pomladi; ko je takorekoč edinole še Jordanija kolikor toliko "normalna" arabska država na Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki pa sta to Maroko in Tunizija.

 

Spoznanje, ki ga je likvidacija Džamala Hašodžija potrdila in ki nas spomni tudi na nikoli preklicano Homeinijevo fatvo nad Salmanom Rushdiejem, govori o nezdružljivosti demokracije in političnega islama, torej avtokratskega modela državne ureditve s poudarjenim verskim dogmatizmom. Zaradi nekaj nasmeškov, milijardnih ekonomskih interesov ter domnevnega "reformističnega" duha je Zahod - od Trumpa do angleške kraljice - trepljal po rami "kronskega princa teme", ki pa se v resnici obnaša podobno kot njegovi predniki v srednjem veku. In politično gledano je islam tam tudi ostal. V srednjem veku namreč; brutalna netoleranca, nezmožnost kakršnega koli pluralizma ali verske svobode so stvari, s katerimi se je Evropa soočila že pred stoletji z razsvetljenstvom.

 

Nihče ne sili nikogar k sprejemanju zahodnih načel ali vrednost. Demokracija očitno nikoli ne bo globalno sprejeta. Vendar pa je iluzorno pričakovati, da se bo politični islam kdaj dejansko toliko moderniziral, da bi bil zmožen sprejemati argumentirano kritiko brez uporabe barbarskih srednjeveških metod. Ravno to spoznanje bi moralo po mojem voditi evropske birokrate v Bruslju, da naslednje leto, ko bodo volitve v Evropski parlament, temu pa bo sledila še izvolitev Evropske komisije, ponovno začnejo promovirati idejo naslednje širitve Evropske unije. Če Evropa ne bo v naslednjih nekaj letih izpeljala širitvenega procesa, ki bo povezal sedanje "sivo območje", ki zajema celotno nekdanjo Jugoslavijo (brez Slovenije in Hrvaške) plus Albanijo, potem bodo v ta prostor začeli agresivneje posegati drugi. Tudi bogati arabski bratje, zaskrbljeni nad usodo svojih revnih balkanskih bratov.

 

Bosna in Hercegovina je v tem smislu res poseben "sod smodnika", kjer ljudje že leta in leta čakajo na kakšno spodbudno novico iz "Evrope". Njihovo potrpljenje je izjemno, čeprav od tega nimajo ničesar. Na drugi strani pa Bošnjake arabske države v skladu z doktrino političnega islama počasi, a vztrajno prepričujejo s svojo versko indoktrinacijo, ki se skozi nove in nove mošeje plazi po deželi. V deželi, kjer bi se velika večina ljudi jutri brez pomislekov še vedno odločila za Evropo, če bi le imeli to priložnost.

 

Zakaj se Slovenija, v mednarodnih, predvsem pa evropskih odnosih povsem obsedena z arbitražo, naposled ne angažira kot največja zagovornica širitve Unije na Zahodni Balkan? Je to za fine slovenske politike preveč?!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,939
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,852
03/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,397
04/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,751
05/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,541
07/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,175
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,016
09/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
10/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 970