Sprva se o kazenskem procesu proti katoliškemu duhovniku Tadeju Strehovcu, ki poteka na ljubljanskem okrajnem sodišču, nisem mislil opredeljevati. Iz preprostega razloga: ker sem bil glede te zadeve ves čas zelo deljenega mnenja. To, kar je počel kot de facto urednik spletnega portala 24kul, je po mojem mnenju nizkotno in nevredno nekoga, ki je posvečen za duhovnika. "Novinarstvo", ki so se ga šli na 24kul, za katerega zdaj Strehovec na sodišču trdi, da ni medij, je (bilo) na tako nizkem nivoju, da so narekovaji nujni. Manipulacije - eno vsebuje že ime 24kul, ki je kajpak asociacija na 24ur, najbolj obiskani spletni portal v Sloveniji - patra Strehovca in njegove sekte so dostikrat presegale domišljijo. Izmišljevali so si zgodbe, primitivno obračunavali z ljudmi nasprotnih političnih, verskih in drugih prepričanj, ter uprizarjali pravo srednjeveško križarsko vojno proti ateistom, komunajzerjem, pedrom in drugim, po njihovem mnenju sovražnikom krščanstva, slovenstva in - skoraj bi pozabil - družine. Ali je (bilo) v delovanju Strehovca et consortes kaj krščanskega, si odgovorite kar sami.

Ali je zato, ker je vodil spletni medij, za katerega zdaj pred sodiščem trdi, da ni medij, v katerem so do skrajnih mejah napenjali svobodo govora, Strehovca treba sežgati na grmadi? Naj še enkrat ponovim misel, ki jo je pred leti izrekel britanski komik sir Rowan Atkinson - da se je namreč proti sovražnemu govoru treba boriti s še več govora. Verjetno ste iz uvodnih stavkov razbrali, da mi gre Strehovec na živce in da ga ne maram. Pravilno. Nimam težav tega priznati. Seveda se v glavnem tudi ne strinjam z njim. A hkrati se ne strinjam, da se zaradi besed, ki jih je izrekel ali zapisal, proti njemu izvaja kazenski sodni pogrom, za katerem stoji država oziroma tožilstvo. Mislim, da je to v nasprotju ne le z ustavnimi določbami, ki varujejo svobodo vesti posameznika in svobodo izražanja, pač pa tudi s pravno logiko, kajti če je Strehovec odgovoren za razžalitev določenih ljudi, ki jih je njegov portal pred dvema letoma v članku Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fankov (vir) imenoval "abortivni lobi", potem je na njih, da kot zasebniki poiščejo pravno satisfakcijo, ne pa da se v njihovem imenu vmeša državno tožilstvo, torej država, in zoper Strehovca sproži kazenski proces.

 Inkriminirani seznam "abortivnega lobija", ki je bil povod za tožilski naskok na Strehovca.

Gotovo bi se dalo razpravljati o tem, kako je lahko prišlo do takšnega "nesporazuma", pravzaprav zlorabe. O tem, ali je slovensko sodstvo res takšna katastrofa, so mnenja prav tako deljena. Tisti, ki se zdaj zbirajo pred sodiščem v podporo patru Strehovcu, ki naj bi bil zadnja žrtev "krivosodja", so seveda prepričani v to. Moje dosedanje izkušnje so sicer drugačne, kajti v vseh sodnih zadevh, kjer sem se kot odgovorni urednik portala+ znašel na sodišču, sem imel občutek, da sodišče sodi nepristransko in pošteno. Toda to je - kot rečeno - zgolj moje osebno mnenje, zato mi je popolnoma jasno, da se marsikdo med vami s to (subjektivno) oceno ne bo strinjal. Sploh če je bil sam stranka v postopku. Manj razumevanja imam do tistih, ki kritiko sodstva gradijo na podlagi političnega prepričanja ali udeležbe na protestnih shodih pred sodno palačo.

V zadevi Strehovec je - oziroma naj bi bilo - na prvem mestu vseeno pravo, se pravi pravica do svobode izražanja. O tem, ali je Strehovec z objavo seznama "abortivnega lobija" res storil očitano mu kaznivo dejanje, bo razsodilo sodišče. Upam si napovedati oprostilno sodbo. Izraz "abortivni lobi" se mi ne zdi objektivno žaljiv, vprašanje pa je, če javna objava članov tega "lobija" vseeno ni pomenila nedovoljenega posega v njihovo osebno integriteto, predvsem v čast in dobro ime. A kot rečeno, bilo bi neprimerno manj sporno, če bi prizadeti posamezniki, tj. pripadniki "abortivnega lobija" proti Strehovcu sprožili zasebne (kazenske in / ali odškodninske) tožbe, ne pa da je v imenu države interveniralo državno tožilstvo, s čemer se je vsaj v delu javnosti spet odprlo nekoč aktualno vprašanje verbalnega delikta, ki ga je vseboval 133. člen nekdanjega socialističnega kazenskega zakonika.

Tadej Strehovec je duhovnik, ki je kot neformalni urednik spletnega portala z vsebino, precej oddaljeno od krščanske tolerance in ljubezni do bližnjega, vrsto let redno prestopal meje dobrega okusa. Bilo je le vprašanje časa, kdaj se mu bo zalomilo in kdaj bo padla kaplja čez rob. Ker se mu je to zgodilo v primeru splava oziroma "abortivnega lobija", ki v resnici kot tak niti ne obstaja, je danes pater Strehovec žrtev lastnega verbalnega nasilja. Sodni proces, ki ga zoper njega vodi tožilstvo, je v vseh pogledih neumnost in bo padel, zato je govoriti o tem, ali je montiran ali ne, pravzaprav nepomembno.