Komentar

Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?

Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, je Cerkev - približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h krščanstvu - določila en dan v letu, ko se spominjamo vseh svetnikov. Začetek praznovanja dneva vseh svetnikov (vseh svetih) se ujema s priključitvijo slovenskih prednikov (Karantancev) na Zahod. Spomnil sem se, kaj sem napisal lansko poletje.

26.10.2018 00:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   1. november   spomenik   sprava   Izidor Cankar   Karantanija   Drago Jančar   Rado Hribar   Strmol   Žarko Petan

Foto: Mediaspeed

Poskusite si predstavljati pokopališče, kjer na spomenikih ni nobenih podatkov: niti imen niti datumov.

"Kot je znano, so slovenski predniki kakšnih tisoč tristo let nazaj prestopali iz poganstva v krščanstvo. V poročilu z naslovom Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev (Conversio Bagoariorum et Carantanorum) je med drugim opisano poslovanje (karantanskega) kneza Inga. Njegovi podložniki so njegova sporočila, navodila ali ukaze upoštevali, ne da bi jih v resnici videli ali prebrali. Ubogali so, čim so jim knežji odposlanci pokazali pismo, v katerem sicer ni bilo nič napisano. Pismo, ki mu od zunaj ni bilo videti, da je prazno, je bilo znamenje oblasti, in njegov pojav je bil nastop oblasti. Morda podložniki niso znali brati? Gre skratka za znamenito pismo brez pisave (carta sine litteris)."

 

Poskusite si predstavljati pokopališče, kjer na spomenikih ni nobenih podatkov: niti imen niti datumov. Zadnje čase državniki, ki obiskujejo Ljubljano, polagajo vence h golemu betonskemu bloku, ki ga uradni poročevalci imenujejo "spomenik žrtvam vseh vojn". Tupatam rabijo tudi "spomenik vsem žrtvam vojn", vendar na samem spomeniku o tem ni niti besede. Ko državniki strmijo v prazni zid, je mogoče na njihovih obrazih opaziti zadrego, kot da ugibajo, zakaj je prazen? Zakaj smo ostali brez besed? Na prazne bele površine ob ljubljanskem parku Zvezda oz. na dvorišču Kazine bi najbrž morali vklesati nekaj najbolj značilnih in verodostojnih podatkov dramatične, tudi samouničevalne slovenske zgodovine.

 

Lahko bi napisali:

 

  • Kakšnih tisoč tristo let nazaj so se naši predniki - ne brez težav in žrtev - priključili krščanstvu in Zahodu.

  • Slovensko življenje (na Zahodu) se je nadaljevalo v območju Avstrije in - kratek čas - celo v območju Francije.

  • V prvi svetovni vojni, v kateri je umrlo mnogo naših prednikov, smo se znašli na napačni strani zgodovine, ki nas je priključila balkanskim zmagovalcem, s tem pa za spoznanje približala Vzhodu.

  • Slovenskih bojišč druge svetovne vojne je bilo - predvsem zaradi povezave med uporom zoper okupatorje in revolucijo - več. Vojna je povzročila razkole med privrženci in nasprotniki komunistične revolucije pa celo med Slovenci, ki so sodelovali z zavezniki v okviru partizanskega gibanja in londonske vlade. Že med vojno, predvsem pa po njej je prihajalo do množičnih pobojev in surovih obračunov z ideološkimi nasprotniki - podjetniki, duhovniki, izobraženci in drugimi. Slovenske oblasti so organizirale montirane sodne procese (npr. Nagodetov proces, v katerem sta bila na smrt obsojena Ljubo Sirc in Boris Furlan). Slovenija se je - kljub neuvrščeni retoriki - premaknila na Vzhod.

  • Konec hladne vojne je Slovencem ponudil priložnost za vrnitev na Zahod. Prišlo je do ustanovitve samostojne države in prehoda k demokratični ureditvi. Nova realnost naj bi načeloma omogočila narodno spravo.



Utemeljitev

 

Kot pravi Milko Kos, so bili slovenski predniki/Karantanci v osmem stoletju "v zavezniškem razmerju" z Bavarci. Zaradi tega zavezništva naj bi Karantanija izgubila neodvisnost in - na najvišji ravni - sprejela krščanstvo. Knez Borut se je dogovoril z Bavarci, da bodo sina Gorazda in nečaka Hotimira spreobrnili h krščanstvu, nakar so enega za drugim - s pomočjo ljudstva - postavili za kneza. Kot beremo pri Kosu, naj bi se bile "široke plasti svobodnega prebivalstva, ki so bile še pod vodstvom plemenskih in rodovnih poglavarjev" upirale krščanstvu, vendar pri tem niso bile uspešne. Svojo razlago tega dogajanja je v Krstu pri Savici prispeval France Prešeren, dolgo pred njim (871) pa v znameniti kroniki Conversio Bagoariorum et Carantanorum bavarski duhovnik, morda salzburški nadškof Adalwin. Kronika med drugim govori o pooblaščencu škofa Arna, misijonarju Ingu, ki je "nekoč k sebi povabil kristjane, ki so bili sužnji, in jim dal postreči v pozlačenih posodah, njihovim staroverskim gospodarjem pa je dal pred hišo jesti kruha, mesa in vina v počrnelih umazanih posodah. Na vprašanje slednjih zakaj tako ravna, je Ingo odgovoril, da niso vredni, da so v družbi onih, ki jih je že očistil krst, zato naj jedo zunaj pred hišo kakor psi. Te besede naj bi na neverne plemiče napravile tako velik vtis, da so se dali krstiti". Dogodek sem uporabil za kratko zgodbo Zlati kozarci, ki je bila objavljena v Naših razgledih 10. aprila 1987.

 

 

 

 

Eno najbolj značilnih in usodnih slovenskih zgodb je napisal bratranec Ivana Cankarja in svak Rada Hribarja, pisatelj, umetnostni zgodovinar, diplomat in član Šubašićeve londonske vlade Izidor Cankar - in to v svojem Londonskem dnevniku. V delu, kjer nastopa zamolčani slovenski del zavezniške koalicije v II. svetovni vojni, Cankar izrazi slutnjo, da se utegne - razen v primeru, če se domobranci združijo s partizani - po vojni zgoditi nacionalna tragedija. Cankarjev dnevnik je na neki način prolog k poročilom, ki jih je o slovenski revoluciji - v dnevnikih in v zbirki novel Strah in pogum (1951) napisal Edvard Kocbek. Ta je sicer pozno, leta 1975 v intervjuju za tržaški Zaliv, začel veliko debato o povojnih zunajsodnih pobojih. Ti poboji so bili nadaljevanje revolucionarnih izgredov, kot je bil umor Rada Hribarja. Med paradigmatična besedila slovenske zgodovine (poleg kronike Angelike Hribar oz. romana Draga Jančarja, Kocbekovih in Cankarjevih dnevnikov spadajo vsekakor še spomini Dušana Pirjevca in knjiga Trieste, ki žal do današnjega dne ni bila prevedena v slovenščino.

 

Med velike slovenske zgodbe spada zgodba o umoru (Ksenije in Rada Hribarja) na Strmolu. O tem umoru obstajajo pričevanja sorodnikov in na podlagi teh pričevanj nastali roman Draga Jančarja To noč sem jo videl. Angelika Hribar poroča:

 

" … kljub temu 'svarilu' in svarilu Radu naklonjenega sodelavca OF Jeriča, naj se umakne vsaj v Ljubljano, Rado ni verjel, da ga nameravajo ubiti. Po pripovedi Vilme Mlakar je bilo v skupini VOS okoli devet partizanov, med njimi vsaj ena partizanka. Rado je mislil, da so prišli po tiskarski stroj, ki ga je zanje skrivaj pripeljal. Ko so potrkali na vrata, jih je povabil noter. Kuharicam je naročil, naj jim v vinski kleti postrežejo z jedačo. Ko so se najedli, sta vodilna dva prišla v kuhinjo in začela Rada obtoževati raznih grdih dejanj, ostali pa so se razkropili po sobah in začeli odnašati stvari. Po navedbi Vide Kulovec in Branka Jerkiča je to bilo naslednje: 'Tri lovske puške s strelnimi daljnogledi, vojaško brzostrelko italijanske izdelave, pištolo 'mauser', strelivo za vse to orožje, dva prstana, zlato žepno uro, 2 daljnogleda, pisalni stroj, radio aparat, obleke in obutev, ter večjo količino topografskih kart'. Kuharica Marija in Vilma Mlakar sta obtožbe svojih gospodarjev, ki so jih naštevali partizani, zanikali. Seveda to ni nič pomagalo.

 

Po pripovedi Nade Murko, hčerke strežaja Steblaja, so partizani prepovedali, da bi pred peto uro zjutraj šel kdo z gradu, zato je Steblaj še telefoniral ženi v lovsko kočo pod gradom, da ga pred jutrom ne bo domov, potem pa so partizani telefonske žice prerezali. Ksenija H. se je menda preoblekla v jahalno obleko, kar je povsem verjetno, saj so zjutraj 'vse tri aretirance (aretirali so tudi nekega prodajalca konj, ki je slučajno takrat bil na gradu, kakor je povedala Vilma Mlakar) so po globokem snegu odvedli proti Preddvoru. Tam so bili naslednjega dne zaslišani. A.S., ki ni bil povezan z delovanjem Hribarjevih, so izpustili, Rado Hribar in žena Ksenija pa sta bila ustreljena. Tako Vida Kulovec in Branko Jerkič za skupnost borcev VOS-OF, ki še dostavljata: 'Prav tako je navedba o mučenju aretiranih in posilstvu Ksenije Hribar sestavni del takratne protipartizanske propagande nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja. A.S. je bl izpuščen po justifikaciji Hribarjevih in je bil živa priča dogodkov tako v gradu Strmol kakor tudi pri zasliševalnem postopku' ..."

 

Pokojni režiser in pisatelj humoresk Žarko Petan je leta 1983 objavil pisemski roman z naslovom Dvojčka. V pismih je večkrat, pravzaprav zelo veliko govora o zlatu in zlatnikih, ki jih je avtorjev oče, lastnik znamenite mariborske kavarne Astoria, kupoval in hranil, da bi čim bolj varno naložil svoje prihranke. Najbolj zanimivo je četrto pismo, v katerem - leta 1947 - na vrata družinskega stanovanja potrka policija/udba, in to v trenutku, ko skuša oče najnovejšo zlato pridobitev (30 zlatnikov) skriti v kepo mavca. Ko je pozvonilo, je oče mavec z zlatniki zalučal skozi okno. 'Organi', kot so se imenovali, so začeli preiskovati stanovanje, temu je sledil telesni pregled. Po večurnem pregledovanju, je glavni organ posadil družinske člane za mizo in rekel, da se morajo 'resno pogovoriti':

 

'Cekini, včeraj ste jih kupili, sinoči ob enajstih ...'

'Ob enajstih,' je po premoru ponovil oče, na obrazu mu je bilo videti, da razmišlja, kaj naj stori. 'Ne vem, o čem sploh govorite.' Odločil se je za taktiko zavlačevanja.

'O cekinih govorim, o zlatnikih, tudi napoleondori jim pravijo, o tridesetih zlatih novcih. Šli boste z nami, če ne dobimo cekinov, trda vam bo predla ...'

Oče je sunkoma vstal. 'Kam pa, kam?'

'Z vami grem, saj ste rekli ...'

'Sedite!' Najvišji ni bil prav nič jezen, govoril je zelo spoštljivo in obvladano. 'Poslušajte, gospod, položil bom karte na mizo. Cekine moramo dobiti nazaj, in to pri priči, sicer ...'

'NAZAJ?!' Očetov glas je bil prvič negotov.

'Ja, nazaj. Dobro ste slišali. Možakar, od katerega ste snoči ob enajstih kupili trideset zlatnikov, je bil naš človek, mi smo ga poslali k vam, prinsel vam je naše, se pravi državne cekine. Razumete, gospod, ti cekini so naša obratna sredstva, naš inventar, dobili smo jih na reverz, zadolženi smo zanje, osebno sem garantiral zanje, razumete ...'

 

'Poslušajte, gospod, možakar je prišel snoči ob enajstih k vam, ta človek dela za nas, je naš honorarni uslužbenec, vaba. Prinesel je trideset cekinov, kot sta bila domenjena. Izročil vam jih je, a drži? Vi ste jih pošteno plačali, a drži ...'"

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,939
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,852
03/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,397
04/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,751
05/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,541
07/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,175
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,016
09/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
10/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 970