V času globalne finančne krize so delniški trgi po vsem svetu močno upadli, vključno z ameriškim. Indeks 500 največjih ameriških podjetij po tržni vrednosti, poimenovan S&P500, je od najvišjih vrednosti v letu 2007 do najnižjih v času krize (marec 2009) izgubil več kot 55 odstotkov vrednosti. Od takrat naprej pa je v fazi vztrajne rasti.

Ameriške delnice so tako v povprečju v zadnjih petih letih (od marca 2009) skoraj potrojile svojo vrednost in krepko presegle svoje najvišje vrednosti izpred krize. V tem obdobju je tudi gospodarstvo okrevalo, saj je BDP prav tako presegel najvišje vrednosti izpred krize, vendar okrevanje gospodarstva ni bilo tako očitno in močno, kot bi lahko sklepali iz rasti cen delnic. Posledično se poraja vprašanje, ali so ameriške delnice precenjene.

Borza pohitela, BDP zaostaja

Da bi ugotovili, ali je določena borza oziroma trg precenjen ali podcenjen, moramo vrednost cen na borzi z nečim primerjati. Lahko izberemo več različnih parametrov, kot so dobički podjetij, knjigovodska vrednost delnic, višina prodaje, denarni tok in podobno. Ena najpreprostejših in dejansko najučinkovitejših metod za ocenjevanje precenjenosti in podcenjenosti trga pa je primerjava vrednosti delnic na trgu z BDP-jem te države.

Rdeča sled: ameriški borzni indeks S&P500. Modra sled: ameriški BDP. Oboje indeksirano na vrednost 100 ob začetku krize. Vir: research.

Kot vidimo na zgornjem grafu, je delniški trg krepko presegel rast ameriškega BDP. Če vzamemo razmerje med obema, torej tržno kapitalizacijo (vrednost na trgu) vseh ameriških podjetij in nominalno vrednost BDP, dobimo dober pokazatelj prihodnjih donosov. Trenutno je to razmerje prav zaradi visoke rasti cen delnic in počasne rasti BDP visoko, kar pomeni, da lahko pričakujemo nižje donose v prihodnosti.

Pričakovana donosnost zelo nizka

Na spodnjem grafu lahko vidimo visoko negativno korelacijo med prihodnjimi donosi in višino razmerja med tržno kapitalizacijo in BDP. Pozorni bodite na dejstvo, da je skala pri tem razmerju obrnjena na glavo, posledično lahko vidimo negativno korelacijo na grafu kot visoko korelacijo med razmerjem in prihodnjimi donosi.

Višja kot je torej vrednost razmerja med tržno kapitalizacijo in BDP (čim nižje je na tem grafu modra linija), manjši je bil donos na delniških trgih. Trenutno vidimo, da so delnice na ameriški borzi dražje (gledano fundamentalno, glede na gospodarsko aktivnost), kot so bile recimo leta 2007 in skoraj tako drage, kot so bile leta 2000, ko je počil balonček delnic tehnoloških podjetij. V obeh primerih so sledili padci vrednosti delnic, višji od 30 odstotkov.

Glede na trenutno stanje lahko torej pričakujemo zelo nizke ali celo negativne donose v prihodnjih desetih letih, če sedaj investiramo v ameriško borzo.

Rdeča sled: realizirani 10-letni donosi v % (skala na desni). Modra sled: razmerje med tržno kapitalizacijo in BDP (skala obrnjena na glavo, na levi). Vir: John Hussman - hussmanfunds.com

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.