Komentar

Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla

Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

27.10.2018 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   črka   črke   El Lissitzky   besede   tipografija   tekst   tekstura   tipografija Kosovel

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi.

Povod za mojo današnjo reakcijo na portalu+ je "tipografija Kosovel", ki sem si jo te dni zelo natančno ogledoval in premišljeval o njej, globinski razlog pa je stoletnica umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo obhajali po Novemu letu. Sam sem kar nekaj let živel v skupnem prostoru s "tipografijo Bauhaus", visela mi je na velikem apnenemu zidu nasproti moje postelje v obliki črnega, petmetrskega transparenta. Ure in ure sem jo lahko gledal, največkrat pred spanjem, na podoben način kot si te dni ogledujem "tipografijo Kosovel". Pred mnogimi leti, v tisti veliki sobi z visokimi stropi, na Osojah pod gradom, ni bilo ničesar drugega kot masivna postelja in črn transparent s prelepimi srebrnimi črkami.

 

Črka in njena tipografija sta geometričen, znakovni obrazec umetnega življenja bodočega teksta, beseda pa je organiziran smisel črke. V vsak tekst lahko pogledamo iz najmanj dveh orientacijskih smeri, v njegovo vsebinsko organizacijo ali pa v njegovo površino, v način kako je oblikovana njegova "tekstura".

 

Pisava je in ni samo transkripcija govora! Vsebinska smer je seveda prevladujoča, čeprav se obe ogranizaciji v očesu, posledično pa v možganih, dinamično izmenjujeta. Po očesnemu preletu stavčnega in besednega smisla začnemo vstopati v vsebine. Začnemo s procesom branja. Razpoznavamo znake, ki jih v možganih slišimo kot abstraktno povezane glasove, povezane v besede, v stavke, posledično tudi v "teksturo". Beseda "tekstura" je bila najprej historično mišljena kot gotska pisava. Sicer pa gotico povezujemo predvsem z njenim arhitekturnim duhom, z generalno gotsko obliko. Njena tipografija izhaja iz forme arhitekture, oblikovno pa je bila gotska arhitektura izpeljana iz oblike smreke, iz ogromne smreke. Tekst gotice beremo kot smrekasto gozdno pokrajino.

 

Sam pa besedo "tekstura" uporabljam navkljub pomenski nedoslednosti dosledno, kot generalni pogled na tekst, na organizacijo teksta. Besedo "tekstura" uporabljam za zunanji prelet in istočasno pregled celotnega teskta na čelu z izbrano tipografijo, s pozicijskimi in drugimi soodvisnostmi, ki gradijo njegovo celoto.

 

Prvi dvojček: začnimo s tistim, kar je tukaj, ta hip pred nami - s črko! Seveda je črka predvsem znak za glas, takoj zatem pa metoda prenosa informacije in spominjanja. Na tem mestu bi vas rad spomnil na razliko med simbolom in znakom. V simbolu vidimo veliko več, kot v resnici v njemu je (npr. zvezda). V njem vidimo njegovo akumulacijo mitološke pripovednosti, v preteklosti vanj investirane žrtvovanjskosti. Znak pa je točno to, kar v njem gledamo. Ne več, ne manj. Je točno to, kar je! Recimo, za primer, v črki "o" vidimo in slišimo glas "o", oblikovan z ustnicami v čimbolj zaokroženo pozicijo, ko v nasednjem trenutku skozi ustnico že dahnemo usmerjen glas s pomočjo glasilk. Seveda je njegov dvojček zapis s pomočjo črk.

 

Obstajajo tudi teorije, ki menijo, da je simbol del znakovnega sistema, kar pa sam zavračam. Sem pa prepričan, da je vsa programirana skrivnost nameščena v zlogih in fonemih, toda ta misel je že izven zastavljene vsebine komentarja.

 

V "tekstu" se frenetično izmenjujeta dva pogleda: smisel teksta in jezik kodifikacije smisla, ki ga govori točno določena skupina ljudi. Pozor! Ne reflektiram pravopisa "teksta", tema mojega komentarja je "tipografija Kosovel", se pravi črka in njena oblika. Kosovelova črka in izmenjava pogleda med znakom-črko in njeno obliko-tipografijo, ki nam v ozadju sproži kulturno podzavest. Takšna umetnost me privlači: nevidna umetnost. Občudujem tiste, ki svoje življenje posvečajo semiotskim raziskavam in tipografskim, laboratorijskim  črkovnim študijam. V našem mestu imamo izvrstne raziskovalce tipografskih problematik.

 

Spomniti vas hočem na hitro izmenjujoče se konstruktivne funkcije "teksta": odnos med naravnim in umetnim jezikom, umetniškim jezikom. Na razmerje med oblikovno logiko teksture in njeno vsebino. Tretji odnos pa je nadvse pomemben dvojček med znakom in njegovo obliko, tipografijo. V naši umetnosti je nujna predvsem rehabilitacija črke zaradi tega, ker ni nikoli doživela svoje emancipacije, vedno je živela v besedi ali stavku.

 

Vedenje o tekstu in teksturi je kompleksno in komplicirano znanje, toda kljub vsemu želim v današnjem komentarju predvsem opozoriti, da v umetnosti našega jezika in posledično kulturi nismo še dovolj ozavestili emancipiranih črk. Da bom razumljiv: italijanski futuristi so namestili eksplozivno napravo v "veliki klasični tekst" Petrarke in Danteja, po eksploziji pa so začeli natančno opazovati osvobojene črke (Lettere in liberta, Parole in Liberta), sovjetski konstruktivisti pa so konstruirali nove črke novega sveta, nove črke za nove manifeste (For the Vioce, El Lissitzky).

 

Ravno v tem troedinem smislu imata črka, zlog-beseda in stavek-tekst osrednje mesto v kulturi naroda. Zelo je pomembno, kakšna in katera sta "tekst in tekstura" ljudstva. Kako sta organizirana: tako vsebinsko oziroma mitološko, kot tudi kako je postavljen tekst in iz kakšnih črk je zgrajen. Ravno zaradi te celovitosti in kompleksnosti ga imenujemo "nevidna umetnost", saj deluje globoko v podzavest naroda in je kot tak nenehno prisoten! Zato je poleg notranjega "tekstovnega" smisla, ki ga raziskujejo velike in kompleksne humanistične znanosti, nujno potrebno raziskovati notranje tokove tipografske logike, logike lepote oblike črke in v naslednji stopnji teksta oziroma knjige. Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

 

Črka je osnovni gradnik komunikacije, ki jo lahko obravnavamo popolnoma avtonomno, ima tudi svoje avtonomno, laboratorijsko življenje. Ravno tako kot poteka dvojček med naravnim jezikom in umetnim jezikom, tako poteka odnos med osnovnim geometričnim jezikom oblike črke in umetniško obliko črke, ki je izbrana za točno določeno vsebino. Vsaka črka je dogovorjena oblika za določen glas, seveda pa črke izražajo glasovno izraznost. Tipografija je bitka za "čisto obliko", neodvisna od zunanjega sveta, od kakršnihkoli zunanjih vplivov. V tem smislu je to resnična laboratorijska oblika, odvisna le od študijskih tendenc, se pravi od zgodovinskega konteksta, razvoja in predvsem orodij, s katerimi jo oblikujemo. Tip črke pa tvorijo izdelki iste vrste zaradi enakih lastnosti, značilnosti. Črka je konstruirana semantika! Črka je posrednica razuma! Črka je medij smisla. Črke so proteza možganov! Sam sem destletje zbiral črke H.

 

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi. Bili ste v v procesu sprejemanja civilizacijskega inventarja, naloženega skozi stoletja, začeli ste padati v globine smisla. Vse to se vam je zgodilo, ker je oblikovalec črke izoblikoval božansko orodje, črko in njeno tipografijo. Izoblikoval je estetsko enotnost.

 

Tipografija Kosovel :

 

        - obravnava historični material

        - postopoma vstopi v material izbranega časovnega intervala in v kontekst njegovega nastanka

        - aktualizira material

        - določa vizualne konstante, ki izoblikuje konstrukcijo črke

        - pristopi se h konstruiranju črkovne vrste

        - naj živijo črka, glas in grafem!

        - pisalni stroj je bil izumljen leta 1714

        - etimologija besede "črka" izhaja iz bolgarske besede "čorkam", ki pomeni zareza z nožem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
6
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
85 let Velike lakote v Ukrajini: Nepriznavanje "holodomora" je enako nemoralno kot zanikanje holokavsta
13
22.10.2018 20:02
Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote , je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Renesansa in srednji vek: Sarajevske meditacije o demokraciji in islamu
7
21.10.2018 20:54
Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtevpolitičnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,008
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,139
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,966
04/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,724
05/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,638
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,248
07/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 996
08/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,315
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 739
10/
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
Dragan Živadinov
Ogledov: 572