Komentar

Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici

Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest za evropski preporod francoskega filozofa Alaina de Benoista. Prevajalec Primož Kuštrin je želel ob predstavitvi knjige z gostom, hrvaško-ameriškim pisateljem, publicistom in profesorjem Tomislavom Sunićem spregovoriti o fenomenu t.i. nove evropske desnice (Nouevelle droite), ki se je rodila leta 1968 in ni politično gibanje, pač pa šola mišljenja. Podpira tako ideje levega, kakor tudi desnega političnega prostora in deluje v polju metapolitike, domene vrednot, prek katerih lahko posredno vpliva tudi na politično dogajanje. Recenzijo slovenskega prevoda Benoistovega Manifesta je naredil Igor Kernel, ki je spisal tudi spremno besedo, distribucijo in prodajo knjige pa je prevzela založba Buča. Tik pred napovedanim in s strani Knjižnice Otona Župančiča predhodno že potrjenim javnim dogodkom pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega ...

Prevajalec Primož Kuštrin je na prošnjo odgovornega urednika portala+ o tem napisal kratek tekst, iz katerega lahko kdo pride do zaključka, da se po naši državi spet plazi mračna senca nečesa, za kar smo mislili, da je že dolgo preteklost.

28.10.2018 10:00
Piše: Primož Kuštrin
Ključne besede:   Primož Kuštrin   Alain de Benoist   Manifest   Tomislav Sunić   založba Buča   nova evropska desnica   Knjižnica Otona Župančiča

Fot: Die Welt

Dan pred prireditvijo ob 14.55 sem dobil iz knjižnice obvestilo, da prireditev odpovedujejo, "ker niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do njih".

Pred kakšnima dvema letoma sem po naključju, kot prilogo k knjigi Against Democracy and Equality Tomislava Sunića, ki je izšla pri založbi Arktos, opazil delo znanega in uveljavljenega francoskega intelektualca Alaina de Benioista z naslovom Manifest za evropski preporod, ki je prevedeno v že kar precej jezikov. Ker je bil obseg Manifesta precej manjši kot obseg  knjige gospoda Sunića, sem se najprej lotil branja de Benoistovega dela. Precej zgovorno je dejstvo, da sem, z vsem spoštovanjem do Tomislava Sunića, njegovo delo prebral šele potem, ko sem Manifest že prevedel – tako zelo me je Manifest prevzel in tako zalo močno sem čutil potrebo, da ga prevedem.

 

Če na kratko povzamem, ob branju sem pogosto ugotavljal, da se razmišljanje Alaina de Benoista zelo ujema z mojim lastnim pogledom na svet, s tem da sam tega pogleda na svet nisem znal in ne znam artikulirati. Z drugimi besedami, občutek sem imel, da de Benoist govori v imenu vseh, ki v časih globalnega medijsko-institucionalnega enoumja vztrajajo pri drži, ki je danes na žalost označena najmanj kot nekonformistična, je pa tvorila temelj človeškega obstoja in odnosov pretežni del zgodovine in predzgodovine biološke vrste, ki jo imenujemo človek.

 

Prevod sem torej imel pripravljen, pri tem naj omenim, da je to moj običajni način dela pri prevajanju – najprej prevedem, šele potem pa iščem založnika, pa čeprav to traja leta, saj se mi konec koncev nikamor ne mudi, ker si kruh služim v gospodarstvu. Ko sem tako vzorec prevoda in osnovne podatke o sebi pošiljal raznim založnikom, sem bil ponovno deležen njihovega molka. Tistih, ki so mi prijazno odgovorili, da jih prevod ne zanima, je bilo toliko, kot je anten na enem avtu; nekdo od njih me je pokroviteljsko podučil, da se prevaja iz izvirnih jezikov, ne pa iz prevodov (prevajal sem namreč iz angleščine, a sem imel recenzenta za francoski jezik). Saj ne bi prevajal prevoda, a me je preveč mučilo dejstvo, da v slovenščino nimamo prevedenega niti enega dela evropske miselne šole z že petdesetletno letno tradicijo (nova evropska desnica), ki se v času, ko idejno nasilje globalno-liberalne-progresivne svetovne ureditve postaja vse bolj očitno, kaže kot vse aktualnejša.

 

Zanimanja za izdajo knjige ni bilo.

 

Kot je to pogosto v naši očetnjavi, me je iz zagate rešil sosed. Sosed založnik in distributer. Omenil sem mu, da besedilo verjetno ni ravno v skladu z njegovimi političnimi prepričanji ali preferencami, a mi je, potem ko je besedilo preletel, povedal, da je delo vredno natisa. Revno v tistem času mi je nek prijatelj predstavil moža, ki novo evropsko desnico spremlja le kakšno desetletje manj, kot je ta stara – je skratka njen odličen poznavalec. Napisal je spremno besedo k knjigi, sosed založnik mi je priporočil oblikovalca in tiskarno, in knjiga je bila kmalu lično zavita v pakete po 40 na mojem podstrešju. No, seveda sem pred tem še krepko segel v žep (ob predhodnem dogovoru s soprogo), da sem poplačal vse sodelujoče, samozaložba pač.

 

 

 

 

Udeležil sem se tečaja, ki ga NUK organizira za nove založnike in samozaložnike, in pri tem ob prijaznih nasvetih in pomoči ene od gospa, ki so vodile tečaj, uspel urediti tudi vpis nekega mojega starejšega prevoda v Cobissovo bibliografijo.

 

Knjiga pa se je prodajala bolj slabo (beri: normalno za knjigo s filozofsko-politično vsebino na tržišču države z dvema milijonoma prebivalcev), stroškov investicije nisem povrnil, ravno tako pa smo trije somišljeniki (enega od njih, pisca spremne besede, sem že omenil) želeli ideje iz prevedene knjige predstaviti čim širši javnosti, saj smo čutili, da je trenutek v času invazije demografsko bolj vitalnih in kulturno bolj homogenih civilizacij na dekadentno in dezintegrirano civilizacijo (pri čemer gre za v zgodovini človeštva že viden proces) pravi.

 

In sem se dogovoril z javno ustanovo, mestno knjižnico, za literarni dogodek, predstavitev knjige. Bili so zelo korektni in prijazni. Do tega trenutka je bilo vse skupaj prelepo, da bi bilo res, če naj moja trditev o idejnem nasilju globalno-liberalne-progresivne svetovne ureditve drži.

 

Sledila je streznitev.

 

V noči na dan pred prireditvijo (sobote in nedelje ne štejem) nam je eden od naše trojke, ki zavzeto spremlja medijski prostor, poslal obvestilo o prvem negativnem medijskem odzivu na napoved prireditve. Dvostranski članek je navajal napačne podatke, zavajal, ni odražal dejstev in kar je najvažnejše, njegov izid je bil, zdi se, precej natančno tempiran; in kar je prav tako pomembno, v njem je zelo jasen poudarek, ki ga je podala ena od slovenskih socioloških avtoritet (ki v njem oholo pribije, da je avtor knjige "nevreden resnega intelektualnega zanimanja"):

 

"Zdi se mi katastrofalno, da se s tem ukvarja javna knjižnica."

 

Da o nacizmu in fašizmu, ki sta za vsak slučaj, da kdo ne spregleda, prisotna že v naslovu (no, vsaj prvi) niti ne govorimo. Tako sem dan pred prireditvijo ob 14.55 dobil iz knjižnice obvestilo, da prireditev odpovedujejo, "ker niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do njih".

 

Knjižnico sem prijazno vprašal, če mi te informacije lahko navedejo. Na odgovor še čakam.

 

Primož Kuštrin je prevajalec. Slovenski prevod Benoistovega Manifesta za evropski preporod, ki je izšel pri založbi Buča, lahko naročite na tej povezavi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,597
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,977
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,004
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 967
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 954
07/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 671
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 810
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 784