Razkrivamo

Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije

Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela sistemskega zakona, ki bi razlaščencem dal pravico do pravnega sredstva, s katerim bi imeli možnost dokazovanja, da so bili izredni ukrepi decembra 2013 nezakoniti. Ob tem ni nepomembno, da še vedno niso znani ključni podatki, ki so botrovali tej razvpiti razlastitvi. Noben sodni postopek, skozi katerega bi se vsebinsko presojalo ravnanja Banke Slovenije, še ni pravnomočno končan; kolikor je znano, so sodišča samo v dveh sodnih postopkih zbrala pogum, da so se nagnila v smer vsebinske presoje ravnanj Banke Slovenije ali poslovne banke. 

04.11.2018 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   razlaščenci   delničarji   obvezničarji   banke   Banka Slovenije   pravno varstvo   sodišča

Zakaj slovensko sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

Temelj vsake demokratične ureditve je načelo delitve oblasti. Sodna veja oblasti mora nadzorovati izvršilno vejo oblasti, sicer je demokratičen sistem obsojen na propad. To je bistvo sistema zavor in ravnovesij, ki je s tem vzpostavljen in ki zagotavlja, da nobena od vej oblasti nima prevladujočega vpliva. Če do pride do prevladujočega položaja ene izmed vej oblasti, potem to pelje v vladavino enoumja in diktaturo, to pa je posledično zagotovo slabo za večino prebivalcev dežele. Razen seveda za elito, ki vlada in določa, kakšno je pravilno "enoumje". Poleg načela delitve oblasti je drugo ključno načelo vsake demokratične ureditve to, da moramo biti vsi enaki pred zakonom ter da se morajo podobni primeri obravnavati podobno. Tretje ključno načelo demokratične družbe je načelo dostopa do sodišča oz. pravica, da je vsakdo na sodišču slišan. Biti slišan pa ne pomeni le tega, da lahko sodišče formalno obravnava neko tožbo, temveč da mora vsebinsko presojati o nekem spornem dejstvu ali nekem sporu.

 

Banka Slovenije je z izrednimi ukrepi, ki so privedli do razlastitve, zelo grobo posegla v lastninsko pravico delničarjev in imetnikov obveznic. Temu primerno je bilo pričakovanje, da bo sodna veja oblasti že zaradi občutljivosti te materije v t.i. razumnem roku obravnavala tožbe prizadetih strank. Za primerjavo: ustavno sodišče Avstrije je v roku sedmih mesecev odločilo v zadevi Hypo, medtem ko je slovensko ustavno sodišče o tem odločalo skoraj 3 leta. Še en referenčni podatek: na Nizozemskem so v zadevi SNC Reeal zadevo zaključili v roku nekaj mesecev, razlaščenci v Španiji so prejeli poravnalne ponudbe o delnem poplačilu praktično takoj.

 

Skratka, primerljiva sodna praksa iz ostalih članic Evropske unije govori nekaj povsem drugega. Slovenski razlaščenci se zato sprašujejo, ali je Slovenija sploh še pravna država in ali sodišče sploh še opravlja svojo funkcijo vsebinskega sojenja. Glede na to, da dotedanji lastniki bank in imetniki podrejenih obveznic, s katerimi so dokapitalizirali banke – sploh (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte Banke Slovenije, je odgovor jasen.

 

 

Banka, ki se ne more zmotiti

 

Zato si velja zastaviti vprašanje, zakaj bivši delničarji in imetniki obveznic bank (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte banke Slovenije? Ali to pomeni, da je Banka Slovenije izvzeta sodnemu redu, izvzeta sodni kontroli, izvzeta kakršnemu koli nadzoru? Ali to pomeni, da Banka Slovenije ni zmotljiva?

 

Dosedanja ravnanja sodišč bi lahko razumeli tudi kot podrejanje sodne veje oblasti izvršilni veji, kar pa vodi v sistem enoumja in diktature. Če razlaščenec nima pravnega sredstva, je jasno, da imajo odločbe Banke Slovenije naravo dogmatičnih pravil, ki spominjajo na čase srednjeveške katoliške inkvizicije. Ali si člani senati sodišč resnično želijo živeti v času, ko na glas ne bodo smeli reči, da je zemlja okrogla? Da to vprašanje ni le kaprica in da bi morali biti akti Banke Slovenije podvrženi sodni kontroli, izhaja iz dejstva, da je Banka Slovenije najvplivnejši državni organ. Banka Slovenije namreč upravlja z vsemi deviznimi rezervami Republike Slovenije, prejema podatke vseh bank in le te nadzira in vodi ter hkrati nadzoruje celoten plačilni sistem v državi, presoja ali lahko določena banka sploh opravlja svoje delo.

 

Banka Slovenije nadzira delo uprav bank in dodeljuje licence članom uprav. Te pa lahko odstavi že, če misli, da določen član uprave ne izpolnjuje kriterija fit and proper oziroma da ni všeč guvernerju. Dosedanje sodne odločbe pa kažejo smer, da ravnanja takšnega oblastvenega organa ne smejo biti podvržene sodni kontroli in tako se razlaščencem ne sme priznati pravnega interesa, da bi prišlo do vsebinske presoje zakonitosti delovanja Banke Slovenije. Razlaga, da bodo ti imeli na razpolago neko drugo pravno sredstvo, z nekim bodočim zakonom, je zaskrbljujoče, saj takšnega sredstva ni in izgleda, da ga še nekaj časa tudi ne bo.

 

 

Odločitev čez 70 let?

 

Vsak sodnik, ki ima kanček smisla za pravičnost, bi si moral želeti, da vsebinsko odloči o sporu. Ali sodišča sedaj resno mislijo, da je bilo potrebno skoraj vse dosedanje tožbe zavreči, češ da se bo našlo drugo pravno sredstvo – mogoče enkrat v prihodnosti npr. čez 70 let, ko bo večina dotedanjih delničarjev/obvezničarjev že mrtva in bo tako za Banko Slovenije problem izginil po "naravni poti"? Izhajajoč iz predpostavke, da Banka Slovenije ni ravnala zakonito, je ključno vprašanje, če želijo sodniki resnično živeti v takšni državi, ko posameznik nima pravice na posameznem področju in nima možnosti nikjer dokazovati, da je nekaj gnilega v deželi Slovenski? Če je temu tako, kaj pa sploh preostane posamezniku, če nima možnosti do vsebinske presoje na sodišču? Sodišče je namreč organ in veja oblasti, kjer se rešujejo spori znotraj države in z državo. Če ta mehanizem odpove, kako bodo posamezniki reševali spore? Kaj jim sploh preostane? Da vzamejo v roke orožje in se takšnemu sistemu zoperstavijo? Da ta teza ni tako daleč od resnice kažejo, že nekateri dogodki, ki jih seveda označujemo za skrajne, vendar ... Ali je bila kdaj narejena analiza, kje je vzrok za takšna nerazumna dejanja, kot je razbijač vrat na FURS, morilec zdravnika in policista v izolski bolnišnici, morilec geodeta, policistov na Ižanski cesti itd.? Kaj je te ljudi pripeljalo do roba? Če je to občutek nemoči, se lahko le vprašamo, kako naj se počutijo razlaščenci in le kdaj bo nekdo že spet storil dejanje iz obupa? Ali se odgovorni tega sploh zavedajo, da so imena znana in da se z vsakim dodatnim dnem obup povečuje?

  

Dodatni vprašanji, ki se zastavlja, sta, kje so meje sodne veje oblasti, in ali so določeni segmenti izven dosega sodne veje oblasti? Ali je izven sodne kontrole sedaj le finančni sistem? Samo poglejmo si javno dostopne podatke, kako so ravnale uprave nekaterih bank, ki so se posmehovale sodnemu sistemu in bile za svoja ravnanja bogato nagrajene. Sedaj pa se sprašujemo, zakaj smo morali banke dokapitalizirati - kljub temu, da je prav Banka Slovenije vse to stalno spremljala. Če bi obstajal sodni nadzor, bi lahko te anomalije odpravil in to je bistvo sistema zavor in ravnovesij, torej da lahko razlaščenec podvomi v ravnanja Banke Slovenije in to dokazuje na sodišču.

 

Zakaj se na sodišču ne sme vsebinsko presojati ravnanj Banke Slovenije?

 

 

Bratuškova: To so špekulanti!

 

Če se sedaj iz sistema sodnega nadzora jemlje Banko Slovenije, se lahko kdo vpraša, katero pa bo naslednje področje  - npr. gradnja infrastrukturnih objektov, ko bodo lahko župani zasegli zemljo in si v imenu ljudstva tam zgradili spomenike? Razlaščenci pa naj pač malo potrpijo oz. kot je smiselno rekla tedanja premierka Alenka Bratušek, to so tako ali tako borzni špekulanti – in torej niso vredni pravice do sodnega varstva. Katera skupina bo naslednja? Novinarji, izbrisani, emigranti, Romi, muslimani, temnolasci, grbavci, odvetniki, učitelji? Mogoče malce pretiravamo, vendar zakaj sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
5
17.01.2019 23:00
Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi ... Več.
Piše: Uredništvo
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
10
16.01.2019 23:12
Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
10
10.01.2019 23:30
Mestna občina Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni ter Komunala Novo mesto so glavni junaki še ene lokalne slovenske zgodbe, ... Več.
Piše: Uredništvo
Sedem let kasneje: Moji spomini na Danila Slivnika (1950-2012)
8
04.01.2019 00:59
6. januarja 2012 se je v Ljubljani, na Janševi ulici - kakšna ironija - ustrelil Danilo Slivnik. Nelagodje medijskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko
18
02.01.2019 18:00
Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela
1
27.12.2018 23:13
V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov ... Več.
Piše: Bine Kordež
Turizem s(m)o ljudje: Kostić zapušča Portorož, Šarčeva vlada v zadregi
5
23.12.2018 19:00
Kot vse kaže, bo vlada domoljuba Marjana Šarca resnično naredila vse, da portoroške hotele obrani pred srbskim poslovnežem ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Nevladniki proti Šarcu: Izključevanje civilne družbe iz zakonodajnega postopka je protizakonito in škodljivo!
7
21.12.2018 12:00
Široka skupina nevladnih organizacij je ob 100 dneh vlade Marjana Šarca javnost opozorila naizključevanje civilne družbe iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Ministrstvo za zunanje zadeve odgovarja na javno pismo Tomaža Seljaka
6
18.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve oziroma minister Miro Cerar se je odzval na javno pismo, ki mu ga je na portalu+ 25. novembra ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
19
13.12.2018 22:17
Protesti, ki so mesec dni hromili Pariz in druga francoska mesta, so se unesli, zato je zdaj čas za analize in ugotavljanje, kdo ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
1
11.12.2018 22:08
V Sloveniji smo najbolj zadovoljni, če stvari ne gredo v redu in če se lahko nad čem pritožujemo. Tipičen primer je gospodarska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
16
04.12.2018 19:16
Incident se je zgodil na predstavitvi na Slovenskem knjižnem sejmu 25. novembra letos. Na sporni predstavitvi, o kateri smo že ... Več.
Piše: Olga Moroz
Dragan Šolak sredi medijskega "desanta" na Srbijo: Nam grozi podoben scenarij, če mu uspe prevzem Pro PLUS?
6
29.11.2018 22:00
Medtem ko v Sloveniji šele previdno ugibamo, kaj vse bi prevzem naše največje medijske hiše Pro PLUS pomenil za medijsko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
17
28.11.2018 22:30
Bistvo te zgodbe je sovraštvo, ki sem si ga toženi kljub svoji državljanski nekaznovanosti in prometni neomadeževanosti očitno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Štirje pravniki: "Marjan Šarec je šel kot premier z vrednostnim ocenjevanjem določenih medijev predaleč"
12
24.11.2018 23:36
Izjava predsednika vlade Marjana Šarca glede domnevno spornega oglaševanja državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražne ... Več.
Piše: Uredništvo
Kulturni škandal na Slovenskem knjižnem sejmu: "Sodobni ruski klasik" z brzostrelko v rokah
12
24.11.2018 09:17
Ukrajinski PEN je zaradi udeležbe spornega ruskega knjižnega gosta Zaharja Prilepina na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
5
20.11.2018 23:07
Z dokumenti razkrivamo štiri zelo konkretne laži, s katerimi je direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve ... Več.
Piše: Uredništvo
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
16
19.11.2018 21:08
Prejšnji teden je ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel v pariškem dnevniku Le Figaro objavil polemični ... Več.
Piše: Uredništvo
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
11
15.11.2018 23:59
Danes se bo v ljubljanskem Grand Hotelu Union začelo letošnje evropsko zasedanje Trilateralne komisije, na katerem bodo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
10
14.11.2018 00:40
Poldrugi mesec po mesarski likvidacijiJamala Khashoggija na savdskem konzulatu v Istanbuluje že skoraj gotovo, da je njegovo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,342
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,935
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,995
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,149
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 999
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444