Razkrivamo

Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije

Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela sistemskega zakona, ki bi razlaščencem dal pravico do pravnega sredstva, s katerim bi imeli možnost dokazovanja, da so bili izredni ukrepi decembra 2013 nezakoniti. Ob tem ni nepomembno, da še vedno niso znani ključni podatki, ki so botrovali tej razvpiti razlastitvi. Noben sodni postopek, skozi katerega bi se vsebinsko presojalo ravnanja Banke Slovenije, še ni pravnomočno končan; kolikor je znano, so sodišča samo v dveh sodnih postopkih zbrala pogum, da so se nagnila v smer vsebinske presoje ravnanj Banke Slovenije ali poslovne banke. 

04.11.2018 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   razlaščenci   delničarji   obvezničarji   banke   Banka Slovenije   pravno varstvo   sodišča

Zakaj slovensko sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

Temelj vsake demokratične ureditve je načelo delitve oblasti. Sodna veja oblasti mora nadzorovati izvršilno vejo oblasti, sicer je demokratičen sistem obsojen na propad. To je bistvo sistema zavor in ravnovesij, ki je s tem vzpostavljen in ki zagotavlja, da nobena od vej oblasti nima prevladujočega vpliva. Če do pride do prevladujočega položaja ene izmed vej oblasti, potem to pelje v vladavino enoumja in diktaturo, to pa je posledično zagotovo slabo za večino prebivalcev dežele. Razen seveda za elito, ki vlada in določa, kakšno je pravilno "enoumje". Poleg načela delitve oblasti je drugo ključno načelo vsake demokratične ureditve to, da moramo biti vsi enaki pred zakonom ter da se morajo podobni primeri obravnavati podobno. Tretje ključno načelo demokratične družbe je načelo dostopa do sodišča oz. pravica, da je vsakdo na sodišču slišan. Biti slišan pa ne pomeni le tega, da lahko sodišče formalno obravnava neko tožbo, temveč da mora vsebinsko presojati o nekem spornem dejstvu ali nekem sporu.

 

Banka Slovenije je z izrednimi ukrepi, ki so privedli do razlastitve, zelo grobo posegla v lastninsko pravico delničarjev in imetnikov obveznic. Temu primerno je bilo pričakovanje, da bo sodna veja oblasti že zaradi občutljivosti te materije v t.i. razumnem roku obravnavala tožbe prizadetih strank. Za primerjavo: ustavno sodišče Avstrije je v roku sedmih mesecev odločilo v zadevi Hypo, medtem ko je slovensko ustavno sodišče o tem odločalo skoraj 3 leta. Še en referenčni podatek: na Nizozemskem so v zadevi SNC Reeal zadevo zaključili v roku nekaj mesecev, razlaščenci v Španiji so prejeli poravnalne ponudbe o delnem poplačilu praktično takoj.

 

Skratka, primerljiva sodna praksa iz ostalih članic Evropske unije govori nekaj povsem drugega. Slovenski razlaščenci se zato sprašujejo, ali je Slovenija sploh še pravna država in ali sodišče sploh še opravlja svojo funkcijo vsebinskega sojenja. Glede na to, da dotedanji lastniki bank in imetniki podrejenih obveznic, s katerimi so dokapitalizirali banke – sploh (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte Banke Slovenije, je odgovor jasen.

 

 

Banka, ki se ne more zmotiti

 

Zato si velja zastaviti vprašanje, zakaj bivši delničarji in imetniki obveznic bank (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte banke Slovenije? Ali to pomeni, da je Banka Slovenije izvzeta sodnemu redu, izvzeta sodni kontroli, izvzeta kakršnemu koli nadzoru? Ali to pomeni, da Banka Slovenije ni zmotljiva?

 

Dosedanja ravnanja sodišč bi lahko razumeli tudi kot podrejanje sodne veje oblasti izvršilni veji, kar pa vodi v sistem enoumja in diktature. Če razlaščenec nima pravnega sredstva, je jasno, da imajo odločbe Banke Slovenije naravo dogmatičnih pravil, ki spominjajo na čase srednjeveške katoliške inkvizicije. Ali si člani senati sodišč resnično želijo živeti v času, ko na glas ne bodo smeli reči, da je zemlja okrogla? Da to vprašanje ni le kaprica in da bi morali biti akti Banke Slovenije podvrženi sodni kontroli, izhaja iz dejstva, da je Banka Slovenije najvplivnejši državni organ. Banka Slovenije namreč upravlja z vsemi deviznimi rezervami Republike Slovenije, prejema podatke vseh bank in le te nadzira in vodi ter hkrati nadzoruje celoten plačilni sistem v državi, presoja ali lahko določena banka sploh opravlja svoje delo.

 

Banka Slovenije nadzira delo uprav bank in dodeljuje licence članom uprav. Te pa lahko odstavi že, če misli, da določen član uprave ne izpolnjuje kriterija fit and proper oziroma da ni všeč guvernerju. Dosedanje sodne odločbe pa kažejo smer, da ravnanja takšnega oblastvenega organa ne smejo biti podvržene sodni kontroli in tako se razlaščencem ne sme priznati pravnega interesa, da bi prišlo do vsebinske presoje zakonitosti delovanja Banke Slovenije. Razlaga, da bodo ti imeli na razpolago neko drugo pravno sredstvo, z nekim bodočim zakonom, je zaskrbljujoče, saj takšnega sredstva ni in izgleda, da ga še nekaj časa tudi ne bo.

 

 

Odločitev čez 70 let?

 

Vsak sodnik, ki ima kanček smisla za pravičnost, bi si moral želeti, da vsebinsko odloči o sporu. Ali sodišča sedaj resno mislijo, da je bilo potrebno skoraj vse dosedanje tožbe zavreči, češ da se bo našlo drugo pravno sredstvo – mogoče enkrat v prihodnosti npr. čez 70 let, ko bo večina dotedanjih delničarjev/obvezničarjev že mrtva in bo tako za Banko Slovenije problem izginil po "naravni poti"? Izhajajoč iz predpostavke, da Banka Slovenije ni ravnala zakonito, je ključno vprašanje, če želijo sodniki resnično živeti v takšni državi, ko posameznik nima pravice na posameznem področju in nima možnosti nikjer dokazovati, da je nekaj gnilega v deželi Slovenski? Če je temu tako, kaj pa sploh preostane posamezniku, če nima možnosti do vsebinske presoje na sodišču? Sodišče je namreč organ in veja oblasti, kjer se rešujejo spori znotraj države in z državo. Če ta mehanizem odpove, kako bodo posamezniki reševali spore? Kaj jim sploh preostane? Da vzamejo v roke orožje in se takšnemu sistemu zoperstavijo? Da ta teza ni tako daleč od resnice kažejo, že nekateri dogodki, ki jih seveda označujemo za skrajne, vendar ... Ali je bila kdaj narejena analiza, kje je vzrok za takšna nerazumna dejanja, kot je razbijač vrat na FURS, morilec zdravnika in policista v izolski bolnišnici, morilec geodeta, policistov na Ižanski cesti itd.? Kaj je te ljudi pripeljalo do roba? Če je to občutek nemoči, se lahko le vprašamo, kako naj se počutijo razlaščenci in le kdaj bo nekdo že spet storil dejanje iz obupa? Ali se odgovorni tega sploh zavedajo, da so imena znana in da se z vsakim dodatnim dnem obup povečuje?

  

Dodatni vprašanji, ki se zastavlja, sta, kje so meje sodne veje oblasti, in ali so določeni segmenti izven dosega sodne veje oblasti? Ali je izven sodne kontrole sedaj le finančni sistem? Samo poglejmo si javno dostopne podatke, kako so ravnale uprave nekaterih bank, ki so se posmehovale sodnemu sistemu in bile za svoja ravnanja bogato nagrajene. Sedaj pa se sprašujemo, zakaj smo morali banke dokapitalizirati - kljub temu, da je prav Banka Slovenije vse to stalno spremljala. Če bi obstajal sodni nadzor, bi lahko te anomalije odpravil in to je bistvo sistema zavor in ravnovesij, torej da lahko razlaščenec podvomi v ravnanja Banke Slovenije in to dokazuje na sodišču.

 

Zakaj se na sodišču ne sme vsebinsko presojati ravnanj Banke Slovenije?

 

 

Bratuškova: To so špekulanti!

 

Če se sedaj iz sistema sodnega nadzora jemlje Banko Slovenije, se lahko kdo vpraša, katero pa bo naslednje področje  - npr. gradnja infrastrukturnih objektov, ko bodo lahko župani zasegli zemljo in si v imenu ljudstva tam zgradili spomenike? Razlaščenci pa naj pač malo potrpijo oz. kot je smiselno rekla tedanja premierka Alenka Bratušek, to so tako ali tako borzni špekulanti – in torej niso vredni pravice do sodnega varstva. Katera skupina bo naslednja? Novinarji, izbrisani, emigranti, Romi, muslimani, temnolasci, grbavci, odvetniki, učitelji? Mogoče malce pretiravamo, vendar zakaj sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
3
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,142
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,911
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,556
04/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,689
05/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,564
06/
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
Božo Cerar
Ogledov: 815
07/
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
Uredništvo
Ogledov: 1,705
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,135
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,423
10/
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,920