Komentar

Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918

31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. decembra istega leta v Beogradu pridružila novi državni tvorbi, v kateri je dominantno vlogo odigrala Kraljevina Srbija. Nova država se je sprva imenovala s kratico SHS, ki je poleg Slovencev in Srbov vključevala še Hrvate, kasneje - 1. decembra 1918 - pa se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Andrej Lenarčič v kratkem prispevku opozarja na povsem zgrešen, zgodovinsko zlagan mit o tem, kako je 29. oktobra nastala "Država Slovencev, Hrvatov in Srbov".

29.10.2018 23:59
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Avstro-Ogrska   1918   Karlov Manifest   slovenske dežele   Karl I.   Kranjska   Država SHS   Kraljevina Jugoslavija

Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena!

Skoraj stoletno prizadevanje Slovencev, državljanov slovenskih dežel habsburškega cesarstva, za samoupravo in pravičen delež pri upravljanju v svojih deželah je rojevalo najprej peticije, potem pa znano Majsko (majniško) deklaracijo [1]. Ko je položaj suverena dežel Cislajtanije in kralja Ogrske prevzel Karel I. (kot kralj Ogrske Karel V.), se je na vso moč trudil za separaten mir. Glavna težava so bile znane Wilsonove točke, ki so terjale samoodločbo subjektov, ki so sestavljali Dvojno monarhijo. To so namreč sestavljali enovita in nedeljiva Kraljevina Ogrska in "vojvodine in kraljestva, ki imajo svojega predstavnika pri cesarjevem svetu na Dunaju" - kakor so zapisali v ustavo (Ausgleich) leta 1867. Skoraj leto dni se je Karl I. zaman trudil z Budimpešto, ki niti slišati ni hotela, da bi komurkoli v kraljevini priznali kakšne posebne pravice. Nazadnje se je suveren cislajtanskih ("svojih dednih") dežel odločil in 16. oktobra 1918 podpisal Manifest, v katerem je priznal, da imajo dežele Cislajtanije (ki so države, saj so sestavljale Dvojno monarhijo z Ogrsko) pravico po etničnem kriteriju izbrati svoje državne zbore in se po svoje odločiti o nadaljnjem skupnem življenju. Hkrati pa je potrdil, da tega nikakor ni mogoče uveljaviti v Kraljevini Ogrski (na katere enovitost in nedeljivost je ob kronanju prisegel)[2]. Zato so "vojvodine in kraljestva Cislajtanije" nemudoma stopile na pot osamosvajanja in združevanja: Čehi so že med vojno pripravljali teren in nemudoma razglasili svojo lastno državnost (Čehoslovaška je nastala 28. oktobra 1918), 21. oktobra 1918 so "avstrijske" dežele (z nemško govorečo večino oz. takšni deli Koroške in Štajerske) na Dunaju razglasile Deutsch Österreich [3], prav zadnjega dne tega meseca, torej 31. oktobra 1918 pa so se prebudili tudi slovenski poslanci in v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske (danes degradirana v sedež Univerze v Ljubljani) sprejeli sklep ter razglasili, da "vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah". Nastala je nova država, zveza slovenskih dežel - dejansko Zedinjena Slovenija, kot je to opisal notranji minister te vlade, dr. Janko Brejc [4]. Njen predsednik vitez Josip Pogačnik je o tem nemudoma odvestil administracijo na Dunaju (predsednika Heinricha Lamascha).

 

 

***

 

Dr. Katja Škrubej, profesorica ljubljanske Pravne fakultete, je pred dnevi v Sobotni prilogi časnika Delo objavila svoje misli o slovenščini v slovenskih deželah (citira Dalmatina glede pomena nekaterih besed v slovenščini: "Krajnski, Koroški, Slovenski ali Bezjaški, Hervaški, Dalmatinski, Istrianski ali Kraški se drugače govore") in povedala svoje videnje dogajanja v "prevratnih dneh". Žalostno je, da očitno ugledna strokovnjakinja za pravne zadeve, ki zna – sodeč po objavljenem spisu – natančno opaziti posameznosti, izpostavi tiste, ki pravno nimajo nobenega učinka, v celoti pa zamolči relevantna internacionalna pravna dejstva. Že na začetku pove neresnico: "Enaintridesetega oktobra bo minilo sto let od potrditve Narodne vlade SHS ... "

 

Neresnico zato, ker kot že rečeno nekakšna "potrditev" (po telefonu?!) iz Zagreba (do 1.12.1918 druga država!) ni imela nobenega pravnega učinka, saj je bila združba v Zagrebu popolnoma ilegalna, in predvsem zato, ker se je tistega 31. oktobra 1918 v Ljubljani v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske zgodila razglasitev države – zveze slovenskih dežel ("Vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah"), in to po legitimni, legalni in suvereni odločitvi poslancev slovenskih dežel Cislajtanije, povsem skladno z ustavnim veljavnim aktom suverena, izdanim dne 16.10.1918, ki je legaliziral svobodno odločanje držav ("dežel") Cislajtanije tako glede svoje notranje ureditve, kot tudi povezovanja. Dokument hkrati ne dovoli česa podobnega na teritoriju enovite in nedeljive Kraljevine Ogrske.

 

Splošno sprejeto mnenje je, da je poraz centralnih sil v I. svetovni vojni prinesel abdikacijo poslednjega habsburškega cesarja Karla I. in nastanek "Države Slovencev Hrvatov in Srbov" v Zagrebu, ki je potem 1.12.1918 v Beogradu postala del nove južnoslovanske "troedinoplemenske" države, v glavnem znane pod imenom Kraljevina Jugoslavija. V besedilu razglasa z dne 1. decembra 1918 je zapisano, da se " ... proglašava ujedinjenje Države Slovenaca, Hrvata i Srba sa Srbijom i Crnom Gorom u jednu jedinstvenu državu". V regentovi verziji - in njegova zadnja beseda je zavezujoča - pa je pisalo, da se "... proglašava ujedinjenje Srbije sa zemljama (!) nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba u jedinstvenu Kraljevinu Srba, Hrvata i Slovenaca". Tudi vrstni red nacij pove, da gre pri "državi SHS" za "slovenske zemlje", ki se združujejo s Srbijo (na prvem mestu je vedno nosilec dogajanja).

 

Telefonijada iz Zagreba – kakršna koli je že bila – torej niti pravnega pomena niti učinka ni mogla imeti. V območju internacionalnega prava je torej ni. Tudi intervencija člana zagrebške klike, ki je pridrvel iz Zagreba v Ljubljano, in ko je prisopel v dvorano krajnskega parlamenta, skrušeno ugotovil: "Zamudil sem!", pove dovolj o neučinkovitosti poskusov nelegalne zagrebške tvorbe, da bi se "šlepala" na slovenski suvereniteti.

 

 

***

 

Škoda, da celo z vrha slovenske pravne stroke odmevajo zlovešči zvoki manipulacije in prevare, s katero so manipulatorji (nelegalno, nelegitimno, a praktično uspešno) prekrili dejansko stanje stvari. Sicer pravno neveljavnega početja so se lotili dosledno – najprej in takoj so z obličja zemlje zradirali okamenelo pričo slovenske / krajnske državnosti, parlament Vojvodine Krajnske, kraj razglasitve – torej nastanka slovenske države – zveze slovenskih dežel. Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena! Kdor odreka pravno veljavnost tej razglasitvi, odreka pravico do obstoja tudi sosednji – enaki zvezi enakih dežel na isti ustavni podlagi hkrati razglašeni – Zvezni republiki Avstriji!

 

Farsa dobi značaj grozljivke, ko opazimo, da so v ta posvečeni prostor umestili univerzo srbskega monarha, kasneje Edvarda Kardeljaarboretum politične in pravne misli, kakršno izpričuje tu obravnavani spis sijajnega videza, a strupene vsebine.

 

 

Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec Državnega zbora. Njegovo preučevanje slovenske zgodovine, predvsem tiste v 20. stoletju, je v medijih praviloma deležno ignorance ali celo blokade. Na portalu+ smo njegov prispevek zaradi tega objavili s toliko večjim zadovoljstvom.

 

______________________________

[1] Npr. Kaj Slovenci terjamo - Matija Majar Ziljski, Kmetijske in rokodelske novice, 29.3.1848 in Majniška deklaracija, 29.5.1917 ob 9h zvečer.

[2] "Diese Neugestaltung, durch die die Integrität der Länder der ungarischen heiligen Krone in keiner Weise berührt wird, soll jedem nationalen Einzelstaate seine Selbstständigkeit gewährleisten." Iz Manifesta.

Slovensko: "Ta preureditev, ki se v ničemer ne dotika integriranosti (celovitosti in nedeljivosti) dežel Svete ogrske Krone, bo vsaki nacionalni državi zagotovila samostojnost."

[3] Uradni zemljevid temeljev za razmejitev Deutschösterreich in združenih slovenskih dežel (Univerza v Gradcu, ponatis 1936):

[4] V zborniku Slovenci v desetletju 1918-1928

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,197
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,815
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,674
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,651
05/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,349
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,121
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,188
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 848
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,575
10/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 414