Komentar

Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918

31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. decembra istega leta v Beogradu pridružila novi državni tvorbi, v kateri je dominantno vlogo odigrala Kraljevina Srbija. Nova država se je sprva imenovala s kratico SHS, ki je poleg Slovencev in Srbov vključevala še Hrvate, kasneje - 1. decembra 1918 - pa se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Andrej Lenarčič v kratkem prispevku opozarja na povsem zgrešen, zgodovinsko zlagan mit o tem, kako je 29. oktobra nastala "Država Slovencev, Hrvatov in Srbov".

29.10.2018 23:59
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Avstro-Ogrska   1918   Karlov Manifest   slovenske dežele   Karl I.   Kranjska   Država SHS   Kraljevina Jugoslavija

Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena!

Skoraj stoletno prizadevanje Slovencev, državljanov slovenskih dežel habsburškega cesarstva, za samoupravo in pravičen delež pri upravljanju v svojih deželah je rojevalo najprej peticije, potem pa znano Majsko (majniško) deklaracijo [1]. Ko je položaj suverena dežel Cislajtanije in kralja Ogrske prevzel Karel I. (kot kralj Ogrske Karel V.), se je na vso moč trudil za separaten mir. Glavna težava so bile znane Wilsonove točke, ki so terjale samoodločbo subjektov, ki so sestavljali Dvojno monarhijo. To so namreč sestavljali enovita in nedeljiva Kraljevina Ogrska in "vojvodine in kraljestva, ki imajo svojega predstavnika pri cesarjevem svetu na Dunaju" - kakor so zapisali v ustavo (Ausgleich) leta 1867. Skoraj leto dni se je Karl I. zaman trudil z Budimpešto, ki niti slišati ni hotela, da bi komurkoli v kraljevini priznali kakšne posebne pravice. Nazadnje se je suveren cislajtanskih ("svojih dednih") dežel odločil in 16. oktobra 1918 podpisal Manifest, v katerem je priznal, da imajo dežele Cislajtanije (ki so države, saj so sestavljale Dvojno monarhijo z Ogrsko) pravico po etničnem kriteriju izbrati svoje državne zbore in se po svoje odločiti o nadaljnjem skupnem življenju. Hkrati pa je potrdil, da tega nikakor ni mogoče uveljaviti v Kraljevini Ogrski (na katere enovitost in nedeljivost je ob kronanju prisegel)[2]. Zato so "vojvodine in kraljestva Cislajtanije" nemudoma stopile na pot osamosvajanja in združevanja: Čehi so že med vojno pripravljali teren in nemudoma razglasili svojo lastno državnost (Čehoslovaška je nastala 28. oktobra 1918), 21. oktobra 1918 so "avstrijske" dežele (z nemško govorečo večino oz. takšni deli Koroške in Štajerske) na Dunaju razglasile Deutsch Österreich [3], prav zadnjega dne tega meseca, torej 31. oktobra 1918 pa so se prebudili tudi slovenski poslanci in v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske (danes degradirana v sedež Univerze v Ljubljani) sprejeli sklep ter razglasili, da "vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah". Nastala je nova država, zveza slovenskih dežel - dejansko Zedinjena Slovenija, kot je to opisal notranji minister te vlade, dr. Janko Brejc [4]. Njen predsednik vitez Josip Pogačnik je o tem nemudoma odvestil administracijo na Dunaju (predsednika Heinricha Lamascha).

 

 

***

 

Dr. Katja Škrubej, profesorica ljubljanske Pravne fakultete, je pred dnevi v Sobotni prilogi časnika Delo objavila svoje misli o slovenščini v slovenskih deželah (citira Dalmatina glede pomena nekaterih besed v slovenščini: "Krajnski, Koroški, Slovenski ali Bezjaški, Hervaški, Dalmatinski, Istrianski ali Kraški se drugače govore") in povedala svoje videnje dogajanja v "prevratnih dneh". Žalostno je, da očitno ugledna strokovnjakinja za pravne zadeve, ki zna – sodeč po objavljenem spisu – natančno opaziti posameznosti, izpostavi tiste, ki pravno nimajo nobenega učinka, v celoti pa zamolči relevantna internacionalna pravna dejstva. Že na začetku pove neresnico: "Enaintridesetega oktobra bo minilo sto let od potrditve Narodne vlade SHS ... "

 

Neresnico zato, ker kot že rečeno nekakšna "potrditev" (po telefonu?!) iz Zagreba (do 1.12.1918 druga država!) ni imela nobenega pravnega učinka, saj je bila združba v Zagrebu popolnoma ilegalna, in predvsem zato, ker se je tistega 31. oktobra 1918 v Ljubljani v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske zgodila razglasitev države – zveze slovenskih dežel ("Vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah"), in to po legitimni, legalni in suvereni odločitvi poslancev slovenskih dežel Cislajtanije, povsem skladno z ustavnim veljavnim aktom suverena, izdanim dne 16.10.1918, ki je legaliziral svobodno odločanje držav ("dežel") Cislajtanije tako glede svoje notranje ureditve, kot tudi povezovanja. Dokument hkrati ne dovoli česa podobnega na teritoriju enovite in nedeljive Kraljevine Ogrske.

 

Splošno sprejeto mnenje je, da je poraz centralnih sil v I. svetovni vojni prinesel abdikacijo poslednjega habsburškega cesarja Karla I. in nastanek "Države Slovencev Hrvatov in Srbov" v Zagrebu, ki je potem 1.12.1918 v Beogradu postala del nove južnoslovanske "troedinoplemenske" države, v glavnem znane pod imenom Kraljevina Jugoslavija. V besedilu razglasa z dne 1. decembra 1918 je zapisano, da se " ... proglašava ujedinjenje Države Slovenaca, Hrvata i Srba sa Srbijom i Crnom Gorom u jednu jedinstvenu državu". V regentovi verziji - in njegova zadnja beseda je zavezujoča - pa je pisalo, da se "... proglašava ujedinjenje Srbije sa zemljama (!) nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba u jedinstvenu Kraljevinu Srba, Hrvata i Slovenaca". Tudi vrstni red nacij pove, da gre pri "državi SHS" za "slovenske zemlje", ki se združujejo s Srbijo (na prvem mestu je vedno nosilec dogajanja).

 

Telefonijada iz Zagreba – kakršna koli je že bila – torej niti pravnega pomena niti učinka ni mogla imeti. V območju internacionalnega prava je torej ni. Tudi intervencija člana zagrebške klike, ki je pridrvel iz Zagreba v Ljubljano, in ko je prisopel v dvorano krajnskega parlamenta, skrušeno ugotovil: "Zamudil sem!", pove dovolj o neučinkovitosti poskusov nelegalne zagrebške tvorbe, da bi se "šlepala" na slovenski suvereniteti.

 

 

***

 

Škoda, da celo z vrha slovenske pravne stroke odmevajo zlovešči zvoki manipulacije in prevare, s katero so manipulatorji (nelegalno, nelegitimno, a praktično uspešno) prekrili dejansko stanje stvari. Sicer pravno neveljavnega početja so se lotili dosledno – najprej in takoj so z obličja zemlje zradirali okamenelo pričo slovenske / krajnske državnosti, parlament Vojvodine Krajnske, kraj razglasitve – torej nastanka slovenske države – zveze slovenskih dežel. Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena! Kdor odreka pravno veljavnost tej razglasitvi, odreka pravico do obstoja tudi sosednji – enaki zvezi enakih dežel na isti ustavni podlagi hkrati razglašeni – Zvezni republiki Avstriji!

 

Farsa dobi značaj grozljivke, ko opazimo, da so v ta posvečeni prostor umestili univerzo srbskega monarha, kasneje Edvarda Kardeljaarboretum politične in pravne misli, kakršno izpričuje tu obravnavani spis sijajnega videza, a strupene vsebine.

 

 

Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec Državnega zbora. Njegovo preučevanje slovenske zgodovine, predvsem tiste v 20. stoletju, je v medijih praviloma deležno ignorance ali celo blokade. Na portalu+ smo njegov prispevek zaradi tega objavili s toliko večjim zadovoljstvom.

 

______________________________

[1] Npr. Kaj Slovenci terjamo - Matija Majar Ziljski, Kmetijske in rokodelske novice, 29.3.1848 in Majniška deklaracija, 29.5.1917 ob 9h zvečer.

[2] "Diese Neugestaltung, durch die die Integrität der Länder der ungarischen heiligen Krone in keiner Weise berührt wird, soll jedem nationalen Einzelstaate seine Selbstständigkeit gewährleisten." Iz Manifesta.

Slovensko: "Ta preureditev, ki se v ničemer ne dotika integriranosti (celovitosti in nedeljivosti) dežel Svete ogrske Krone, bo vsaki nacionalni državi zagotovila samostojnost."

[3] Uradni zemljevid temeljev za razmejitev Deutschösterreich in združenih slovenskih dežel (Univerza v Gradcu, ponatis 1936):

[4] V zborniku Slovenci v desetletju 1918-1928

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,342
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,935
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,995
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,149
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 999
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444